Miti in dejstva o pitju alkohola

V slovenski družbi je prisotnih veliko mitov o pitju alkohola, ki ne temeljijo na znanstvenih dejstvih. Takšna prepričanja lahko vplivajo na naše odločitve in odnos do alkohola ter prispevajo k tveganim vedenjem.

Znanstvena spoznanja kažejo, da alkohol škodljivo vpliva na zdravje že pri manjših količinah. Razbijanje mitov in razumevanje dejstev sta ključna za bolj zdrave izbire in izboljšanje kakovosti življenja.

V nadaljevanju predstavljamo nekaj najpogostejših mitov o pitju alkohola ter pojasnjujemo, zakaj ne držijo.

• Alkohol nas v mrazu (po)greje.

Ko pijemo alkohol, se krvne žile pod kožo razširijo, kar nam daje občutek toplote. A to je le kratkotrajen občutek, saj se z razširitvijo žil poveča površina za izmenjavo z okoljem, toplota iz našega telesa se hitreje izgublja, naše telo pa se hladi. Kombinacija pitja alkohola in hladnega vremena je lahko tudi smrtno nevarna.  Ne alkohol, pogreje vas lahko že vam ljuba telesna aktivnost, mogoče je to ples, tek ali preprosto sprehod v naravi.

Za več informacij, kako se pogreti v hladnejših dneh, klikni TUKAJ

• Dopust je lepši s koktajlom v roki.

Pogosto so ljudje mnenja, da jih bo kozarec takšne pijače sprostil in osvežil. A to povsem ne drži. Alkohol, ki se nahaja v teh pijačah, upočasni delovanje možganov, kar nam sicer kratkoročno da občutek mirnosti in brezskrbnosti, a prinese tudi manj samokritičnosti, več impulzivnosti, moteno je razumevanje in presojanje situacij. Dolgoročno prekomerno pitje alkohola poškoduje možgane, poveča tesnobo in je dejavnik tveganja za razvoj depresije in drugih duševnih motenj. Naredi svoj dopust drugačen in mu dodaj kakšno aktivnost, ki te veseli trezne glave. Prav tako si lahko privoščiš brezalkoholne različice pijače, ki osveži. Nekaj receptov lahko najdeš TUKAJ

• Nazdravljamo samo z alkoholom.

Alkoholu ljudje pogosto pripisujemo zdravilne učinke. Razširjen je napev Kol’kor kapljic, tol’ko let… Vendar alkohol in zdravje ne gresta skupaj. V preteklosti so raziskovalci sicer ugotavljali nekatere pozitivne učinke alkohola na zdravje, ki pa so jih številne novejše, metodološko primernejše, raziskave ovrgle. Danes vemo, da se alkohol povezuje z več kot 200 boleznimi in bolezenskimi stanji. Zato raje nazdravimo življenju in osebi ter ne alkoholu. Več o vplivu alkohola na telo, lahko najdete TUKAJ. Več o tem, kako pitje alkohola vpliva na razvoj rakavih obolenj, pa lahko preberete TUKAJ.

• Mlade je treba naučiti piti, najbolje doma.

Mnogi starši verjamejo, da bodo mladostnika zaščitili pred pitjem alkohola, če mu bodo omogočili t.i. “varna” prva srečanja z alkoholom doma, pod nadzorom odraslih. Prepričani so, da se bo otrok s tem izognil preizkušanju in opijanju v neznanih, manj nadzorovanih okoliščinah. Vendar raziskave kažejo, da tak pristop ne deluje in ni varen. S ponujanjem alkohola doma smo mladostniku sporočili, da je pitje zanj povsem v redu in da ga dovolimo. Posledično ti mladostniki v družbi vrstnikov pijejo več in pogosteje, saj so tudi doma prejeli sporočilo, da je to sprejemljivo. Namesto ponujanja alkohola s svojim mladostnikom odprite pogovor o pitju alkoholnih pijač in spodbudite kritičen razmislek. Ne pozabite tudi na to, da ste sami pomemben zgled odnosa do alkohola.

• Kozarček pred spanjem za boljši spanec.

Alkohol nam kratkoročno da občutek pomirjenosti, kar ima lahko uspavalni učinek, zato mnogi menijo, da nam bo pomagal pri spanju. A to ni res. Alkohol negativno vpliva na kakovost in trajanje spanja, moti potek globokega spanja, z več prebujanji, kar onemogoča učinkovito regeneracijo možganov in telesa. Za dobro spanje je najbolje večere preživljati brez alkohola in najti druge načine, kako umiriti svoj dan. Več o tem, kako poskrbeti za dober spanec brez alkohola, lahko najdete TUKAJ. Preberite si tudi naš članek “Alkohol in spanje”, ki je na voljo TUKAJ.

• Med nosečnostjo malo alkohola nima vpliva na razvoj še nerojenega otroka.

Kadar nosečnica popije alkoholno pijačo, z zamikom ene minute alkohol zaužije tudi njen otrok. Ta ima v krvi enako ali celo višjo koncentracijo alkohola kot njegova mati. Vse pijače, ki vsebujejo alkohol, škodujejo otroku in lahko povzročijo trajne okvare tekom vseh devetih mesecev nosečnosti. Več o tem si lahko preberete TUKAJ. 9. septembra vsako leto obeležujemo mednarodni dan ozaveščanja o FASD – Fetalnem alkoholnem sindromu, o čemer si lahko več preberete TUKAJ.

• Rdeče vino je dobro za kri.

Zelo pogosta trditev, ki pa ni točna. Mit je povezan s posameznimi spojinami rdečega vina, predvsem antioksidanta resveratrola. Vsebnost koristnih snovi v rdečem vinu pa ni niti približno tolikšna, da bi lahko zaradi njih pričakovali ugodne vplive na zdravje, po drugi strani pa vino vsebuje tudi alkohol, za katerega je potrjen škodljiv vpliv na zdravje. Poleg tega je lahko resveratrol najdemo tudi v veliko drugih naravnih virih, kot so borovnice, temno grozdje, aronija in črni bezeg. Več o tem mitu lahko preberete TUKAJ.

• 0,3 žganja koristi pri prehladu.

Ta trditev ne drži. Alkohol je toksin, strup, ki moti delovanje celic v telesu in lahko povzroči tudi raka. Pitje alkohola, posebej v večjih količinah, slabi delovanje imunskega sistema in vpliva na vrsto organov, s čimer se poveča tveganje za virusno okužbo, resnost okužbe in okrevanje. Ne z alkoholom, temveč s pestrimi obroki, dovolj spanja in gibanja bomo bolje poskrbeli za naš imunski sistem. Kako čim prej preboleti prehlad brez alkohola lahko preberete TUKAJ.

• Če spijem za sprostitev enkrat na teden, ne škodi.

Danes vemo, da netveganega, varnega ali celo zdravega pitja alkohola ni. Takoj, ko začnemo piti alkohol, začne naraščati tudi tveganje za škodo zaradi pitja. Edino, kar lahko z gotovostjo trdimo, je, da več alkohola kot popijemo, večja je verjetnost škode – oziroma, manj alkohola kot popijemo, bolj varno je. Nič alkohola, je edina izbira, pri kateri do škode zaradi alkohola ne bo prišlo. Kako poskrbeti za sprostitev brez alkohola preberite TUKAJ.

• Jaz pa že ne bom imela/a težav z alkoholom, saj večina ljudi okoli mene pije več.

V mokri kulturi, kot je slovenska, kjer je pitje alkohola lahko prisotno ob praktično vsaki priložnosti, lahko kdaj deluje, da spijemo manj kot ljudje okoli nas, zaradi česar dobimo občutek, da sami z vidika negativnih posledic nismo tako ogroženi. V resnici pa varnega pitja alkohola ni, kar pomeni, da z vsako popito alkoholno pijačo tvegamo negativne posledice. Za te smo tudi različno dovzetni, saj na to vplivajo mnogi dejavniki, zaradi česar se glede tega ne moremo primerjati z ostalimi. Najbolj varno merilo tako niso drugi ljudje, ampak znanstvena spoznanja o tem, da varna meja pitja ne obstaja.

• Brezalkoholno pivo ne vsebuje alkohola.

Brezalkoholno pivo lahko vsebuje do 0,5 % alkohola. Alkoholna pijača je po zakonu vsaka pijača, ki vsebuje več kot 1,2 % alkohola, žgana pijača pa je tista alkoholna pijača, ki vsebuje več kot 15 %  alkohola.

• Če nismo zasvojeni, nimamo težav z alkoholom.

Zasvojenost z alkoholom je ena izmed možnih negativnih posledic pogostega pitja alkohola, ki s seboj prinaša še mnogo škodljivih posledic za zdravje, socialne odnose in delazmožnost. To pa ne pomeni, da negativne posledice pitja alkohola niso prisotne že preden posameznik postane zasvojen. Tudi tvegano pitje alkohola lahko privede do vplivov na zdravje, odnose, delazmožnost in tvegana vedenja. Bolezni in zdravstvena stanja, ki jih lahko neposredno pripišemo alkoholu, pa so duševne in vedenjske motnje zaradi pitja alkohola, degeneracija živčevja, alkoholna bolezen jeter, fetalni alkoholni sindrom, zastrupitev z alkoholom itd.

• Zmerno pitje piva je zdravo za naše telo – to je 6 dcl piva na dan.

Alkohol je, po vseh podatkih iz dolgoletnih raziskav, kar jih imamo zbranih do danes, škodljiva snov za vse organe v telesu. Izraza »zmerno pitje« tako ne uporabljamo več, ampak uporabljamo »manj tvegano«, »tvegano« in »škodljivo pitje«, ker že najmanjša količina alkohola pomeni tveganje, saj lahko povzroča spremembe, ki so dolgoročno lahko zelo nevarne za človeško telo.

• Zmerno pitje piva znižuje možnost srčnega infarkta in drugih srčno-žilnih bolezni za 30%.

Navedbo »zmerno pitje« alkohola, ne uporabljamo več, ampak uporabljamo izraz »manj tvegano«, »tvegano« in »škodljivo pitje«. Obstajajo meje manj tveganega pitja, za katere se je izkazalo, da če človek na ta način pije alkoholne pijače v daljšem obdobju, je tveganje za posledice manjše, vendar še vedno prisotno. Izkazalo se je, da je bilo v raziskavah, ki so trdile, da pitje alkohola znižuje možnost srčnega infarkta veliko metodoloških napak. Novejše raziskave kažejo, da je skupni vpliv alkohola na zdravje negativen. Pozitivni vpliv, ki bi ga pitje alkohola lahko imelo na srčno-žilne bolezni, je le delni in tako majhen, da je potencialna škoda za širšo skupino srčno-žilnih bolezni in zdravje človeka kot celoto večja.

• Škodljivo pitje je način pitja alkohola, ki je praktično že zasvojenost.

Posledice ali težave zaradi pitja alkohola se lahko pojavijo že zelo hitro: telesne (npr. bruhanje, zgaga, bolezni, poškodbe…), duševne (nervoza, depresija, nespečnost, …), v odnosih z bližnjimi (težave s partnerjem, z otroki, nasilje, …), socialne (konflikti na delu, s sosedi, prijatelji, izguba dela, …), finančne, pravne (prometni prekrški, tožbe, …) in ne šele takrat, ko smo z alkoholom zasvojeni. Z vsakim popitim kozarcem namreč tvegamo škodljive posledice.

Svoje znanje o dejstvih ter mitih o pitju alkohola lahko preverite na testu TUKAJ

Izpolnite lahko tudi anonimni kratek AUDIT – C vprašalnik “Ali pijem preveč?” TUKAJ