Ali nas alkoholna pijača (koktajl, pivo ipd.) poleti res ohladi?

1. julija, 2026

Ne. Občutek osvežitve po hladnem pivu ali koktajlu je resničen, vendar je kratkotrajen in predvsem posledica temperature pijače, ne alkohola. Alkohol ne prispeva k učinkovitejšemu uravnavanju telesne temperature v vročini (1, 2).

Občutek osvežitve ali toplote po pitju pijače – alkoholne ali brezalkoholne – je lahko povezan s temperaturo pijače ter trenutnim stanjem telesa in okolja – v hladnem okolju lahko hitreje zaznamo občutek toplote, v vročem pa občutek osvežitve – vendar to ne pomeni nujno sprememb v temperaturi jedra telesa (3,2).

Alkohol ne prispeva k učinkovitejšemu uravnavanju telesne temperature v vročini

Pomembno je razumeti, kako se telo sploh ohlaja. Telesno temperaturo uravnavajo predvsem fiziološki mehanizmi, zlasti potenje in izhlapevanje znoja s kože, s katerima telo oddaja toploto v okolje. Pijače same teh mehanizmov ne nadomestijo. Z zadostnim vnosom tekočine pa pomagajo, da telo lahko učinkovito vzdržuje potenje in s tem uravnava telesno temperaturo. (2,4)

Alkohol pri tem nima zaščitnega hladilnega učinka. Nasprotno – povzroči razširitev krvnih žil v koži (periferno vazodilatacijo). Zato lahko občutimo toploto (v hladnejšem okolju) ali kratkotrajen občutek osvežitve (v vročini), vendar to ne pomeni, da telo učinkoviteje uravnava svojo temperaturo, ali da se je temperatura jedra telesa znižala. (2,1)

Alkohol nima zaščitnega hladilnega učinka

Poleg tega alkohol zmanjša izločanje antidiuretičnega hormona (vazopresina), kar lahko poveča izločanje urina, zlasti pri večjih količinah popitega alkohola. V vročem vremenu, ko tekočino že izgubljamo s potenjem, lahko to prispeva k večji izgubi telesnih tekočin in poveča tveganje za dehidracijo. (5,1)

Alkohol lahko oslabi tudi presojo ter zmanjša sposobnost prepoznavanja zgodnjih znakov vročinske obremenitve in pravočasnega ukrepanja (6).

Kaj pa voda in druge brezalkoholne pijače?

Glavni način uravnavanja telesne temperature je potenje.

Voda in druge brezalkoholne pijače pomagajo ohranjati ustrezno hidriranost. S tem omogočajo učinkovito potenje in izhlapevanje znoja – ključna mehanizma za uravnavanje telesne temperature. Za razliko od alkoholnih pijač, ki lahko te procese otežijo zaradi vpliva na izgubo telesnih tekočin in drugih fizioloških učinkov, brezalkoholne pijače podpirajo naravne mehanizme termoregulacije. (2,4,7,1)

Če vsebujejo vodo ali mineralno vodo, sadje in zelišča ter niso pretirano sladkane, so brezalkoholne pijače prijetna in osvežujoča izbira v vročih dneh.

Kaj izbrati za poletno osvežitev?

Za odžejanje in vzdrževanje hidriranosti je najboljša izbira voda.

Če si želite prijetnega druženja ob dobri pijači, izberite katerega od receptov za naravne osvežilne napitke – da bo okusno in družabno tudi brez alkohola. Nekaj idej najdete TUKAJ.

Pripravila: dr. Tadeja Hočevar, vodja področja za alkohol na Centru za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja NIJZ

Literatura (APA 7)

1 Morris, N. B., Ravanelli, N., & Chaseling, G. K. (2024). The effect of alcohol consumption on human physiological and perceptual responses to heat stress: A systematic scoping review. Environmental Health, 23, 73. https://doi.org/10.1186/s12940-024-01113-y

2 Romanovsky, A. A. (2018). The thermoregulation system and how it works. In M. J. Aminoff, F. Boller, & D. F. Swaab (Eds.), Handbook of Clinical Neurology (Vol. 156, pp. 3–43). Elsevier. https://doi.org/10.1016/B978-0-444-63912-7.00001-1

3 Epstein, Y., & Moran, D. S. (2006). Thermal comfort and the heat stress indices. Industrial Health, 44(3), 388–398.

4 Sawka, M. N., Burke, L. M., Eichner, E. R., Maughan, R. J., Montain, S. J., & Stachenfeld, N. S. (2007).

5 National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism. (2024). Alcohol’s effects on health. https://www.niaaa.nih.gov/alcohols-effects-health

6 Centers for Disease Control and Prevention. (2024). Heat and alcohol. https://www.cdc.gov/alcohol/

7 European Food Safety Authority. (2010). Scientific opinion on dietary reference values for water. EFSA Journal, 8(3), 1459. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2010.1459