Nacionalni podatki o rabi alkohola v nosečnosti in pomen komunikacije, ki ustvarja varno okolje za žensko v obporodnem obdobju

14. oktobra, 2026

Ob mednarodnem dnevu fetalnega alkoholnega sindroma so na voljo prvi nacionalni podatki o rabi alkohola v nosečnosti , poudarja pa se pomen komunikacije, ki ustvarja varno okolje za žensko v obporodnem obdobju. Mednarodni dan FAS smo v Sloveniji letos obeležili že dvanajstič.

Dogodek je v sodelovanju s Kliničnim oddelkom za neonatologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana organiziral Nacionalni inštitut za javno zdravje ob podpori Ministrstva za zdravje. Datum 9. september simbolično opozarja na devet mesecev nosečnosti, v katerih je priporočena popolna abstinenca od alkohola. V primeru pitja alkohola pri nosečnici ta namreč prehaja skozi posteljico in lahko vpliva na razvijajoči se plod, še posebej na možgane, ki se razvijajo skozi celotno nosečnost. Posledice so lahko zelo raznolike – od prirojenih strukturnih nepravilnosti do funkcionalnih motenj pozornosti, spomina, govora, izvršilnih funkcij, vedenja in čustvovanja.

Prvi nacionalni podatki

Po predstavitvi splošnih podatkov glede pitja alkohola, porabe in bremena v Sloveniji, ki sta jih povzeli mag. Marjetka Hovnik Keršmanc in dr. Maja Roškar (obe NIJZ), je bil plenarni del srečanja namenjen predstavitvi rezultatov raziskave »Ocena prevalence rabe alkohola in prepovedanih drog med slovenskimi nosečnicami«, ki sta jo sofinancirala Ministrstvo za zdravje in ARIS. Projekt je vodil Klinični oddelek za neonatologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana v sodelovanju z NIJZ in Inštitutom za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. O raziskavi, anketi in analizi so spregovorile doc. dr. Jana Lozar Krivec, Manca Velkavrh (Obe Klinični oddelek za neonatalogijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana) in dr. Sandra Radoš Krnel (NIJZ).

Raziskava je prvič združila podatke anonimnega vprašalnika in objektivne laboratorijske analize presnovkov alkohola v mekoniju , t.j prvemu blatu novorojenčkov. Analiza mekonija je pokazala, da je bilo alkoholu v drugi polovici nosečnosti izpostavljenih 6,6 % novorojenčkov, ob upoštevanju tudi mejnih vrednosti presnovkov pa 10,9 %. Rezultati anketiranja kažejo, da je razširjenost pitja v prvi tretjini nosečnosti približno dvakrat višja. Na podlagi raziskave lahko ocenimo, da alkohol kadar koli med nosečnostjo pije najmanj 13 %, možno pa celo okoli 20 % nosečnic v Sloveniji.

Raziskava je pokazala tudi pomemben razkorak med samoporočanjem in objektivnimi laboratorijskimi rezultati. Delež žensk, ki so v vprašalniku navedle pitje alkohola med nosečnostjo, je bil nižji od deleža dejanske izpostavljenosti, ugotovljene z analizo mekonija.

Alkoholu je bilo v drugi polovici nosečnosti izpostavljenih 6,6 % novorojenčkov.

Pogovor o pitju

Pomemben del srečanja je bil namenjen vprašanju, kako lahko zdravstveni delavci o alkoholu govorijo na način, ki spodbuja zaupanje in odprtost. Dr. Tadeja Hočevar z NIJZ je izvedla interaktivno predavanje o uporabi motivacijskega intervjuja pri obravnavi žensk v obporodnem obdobju. Udeležencem je predstavila pristope, ki tudi pri obravnavi občutljivih tem, kot je pitje alkohola, omogočajo neposredno, nestigmatizirajočo in neobsojajočo komunikacijo. Takšna komunikacija je ključna, saj lahko strah pred obsojanjem vpliva na pripravljenost nosečnic, da odkrito spregovorijo o svojih navadah. Cilj zato ni zgolj pridobiti informacijo, temveč ustvariti varen prostor za pogovor in pravočasno ponuditi podporo. To odpira prostor tudi za učinkovitejše usmerjanje k nadaljnjim virom pomoči, kadar je to potrebno.

Cilj je ustvariti varen prostor za pogovor.

Kako naprej?

Srečanje se je zaključilo z okroglo mizo »Priložnosti in izzivi na področju preprečevanja in zmanjševanja bremena FASD«, ki jo je vodil Rok Zaletel z NIJZ. Sodelovali so zdravnica pediatrinja Marija Burnik (ZD Ljubljana), zdravnica pediatrinja neonatologinja doc. dr. Jana Lozar Krivec (Klinični oddelek za neonatologijo, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana), zdravnica ginekologinja asist. dr. Marijana Vidmar Šimic (Klinični oddelek za perinatologijo Ginekološke klinike, UKC Ljubljana), zdravnik nevrolog prof. dr. Damjan Osredkar (Klinični oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana), predstavnica mladinske organizacije Manca Kozlovič (Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija), strokovnjakinja javnega zdravja dr. Tadeja Hočevar (NIJZ) in predstavnik odločevalcev dr. Peter Debeljak (Ministrstvo za zdravje).

Skupno sporočilo srečanja je bilo jasno: nobena količina alkohola v nosečnosti ni dokazana kot varna. Preprečevanje FASD pa ni naloga ene stroke ali zgolj nosečnice same. Zahteva sodelovanje zdravstvenih delavcev, partnerjev, družin in širše družbe. Pri tem imajo zdravstveni delavci ključno vlogo – ne le pri informiranju o tveganjih, temveč predvsem pri ustvarjanju okolja, v katerem je mogoče o alkoholu spregovoriti odprto, pravočasno in brez obsojanja.

Izjavo za medije in s tem več o dogodku lahko najdete TUKAJ.

Pripravil: Rok Zaletel, NIJZ OE Ljubljana, območna odgovorna oseba za pristop SOPA