Domov > Sprememba je proces: praktični pristopi pri opuščanju tveganih vedenj

Sprememba je proces: praktični pristopi pri opuščanju tveganih vedenj

26. oktobra, 2026

Poseben poudarek sekcije na 18. letni konferenci preventive za odraslo populacijo je bil namenjen izkušnjam iz prakse, neposrednega dela z ljudmi. Tina Bitežnik (CKZ ZD Kranj), Katarina Rebernak (CKZ ZD Vrhnika) in Keti Simonska (ZVC ZD Medvode) so predstavile različne vidike obravnave tveganega in škodljivega pitja alkohola v svojih okoljih: od integriranega usmerjanja oseb do konkretnih primerov izvajanja delavnic SOPA ter raznolikih pristopov pri obravnavi v preventivnih dejavnostih primarnega zdravstvenega varstva.

Tina Bitežnik

Predstavitve so osvetlile, kako se strokovna priporočila izvajajo v praksi, s kakšnimi izzivi se srečujejo izvajalci in kako pomembno je, da se pristopi prilagajajo posamezniku, njegovim okoliščinam in pripravljenosti za spremembo. Obravnava pitja alkohola namreč ni zgolj enkratna hitra intervencija, temveč proces, v katerem so pomembni zaupen odnos, strokovna podpora, razumevanje posameznikovih potreb in spodbujanje lastne motivacije za spremembo. Udeležencem so predstavile širok diapazon primerov obravnav, ki so osvetlile pestrost udeležencev ter izidov, od uspešnih in do, kot radi rečemo v preventivi, še ne uspešnih.

Katarina Rebernak

Keti Simonska

Izkušnje iz prakse je dopolnila predstavitev sodelovanja med NIJZ, regijsko odgovorno zdravnico in Zdravstvenim domom Nova Gorica. Irena Jerič (Nacionalni inštitut za javno zdravje) in Polona Campolunghi Pegan (ZD Nova Gorica) sta poudarili pomen povezovanja različnih strokovnjakov in zdravstvenih ustanov pri obravnavi pitja alkohola pri odraslih.

Polona Campolunghi Pegan (ZD Nova Gorica)

Predstavitev je izpostavila ključno vlogo NIJZ pri razvoju modela SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola), pripravi strokovnih podlag, protokolov in orodij ter sistemskem uvajanju dokazano učinkovitega kratkega ukrepa v primarno zdravstveno varstvo. S strokovnimi gradivi in usposabljanji podpira zdravstvene delavce pri zgodnjem prepoznavanju tveganega in škodljivega pitja alkohola ter nestigmatizirajoči obravnavi odraslih oseb. Pomembno povezovalno vlogo imajo tudi območne odgovorne osebe na NIJZ, ki podpirajo sodelovanje in usklajevanje pristopa SOPA na lokalni ravni.

Obravnava pitja alkohola namreč ni zgolj enkratna hitra intervencija, temveč proces, v katerem so pomembni zaupen odnos, strokovna podpora, razumevanje posameznikovih potreb in spodbujanje lastne motivacije za spremembo.

Pozitivne izkušnje zaposlenih ZD Nova Gorica iz pilotnega projekta SOPA in prepoznane potrebe so spodbudile nadaljnji razvoj pristopa tudi po zaključku projekta. S sodelovanjem z NIJZ, regijsko odgovorno zdravnico, vodstvom ZD, usposabljanjem zdravstvenih delavcev iz motivacijskega intervjuja ter povezovanjem z lokalnimi nevladnimi organizacijami, so v ZD vzpostavili enotno klinično pot za obravnavo pacientov s tveganim in škodljivim pitjem alkohola ter odvisnostjo od alkohola. Primer kaže, kako lahko povezovanje nacionalne strokovne podpore, regijskega usklajevanja in lokalnih zdravstvenih služb prispeva k zgodnejšemu prepoznavanju dejavnikov tveganja ter bolj povezani, usklajeni in kontinuirani obravnavi pacientov.

Več informacij o pristopu in gradivih je na voljo na naši spletni strani.

Zaključki predstavitve so bili:

  1. Ključno vlogo pri sistematičnem vključevanju prepoznavanja in obravnave tveganega in škodljivega pitja alkohola (TŠpA) v delu ambulant družinske medicine in patronažne službe ima sodelovanje ZD Nova Gorica in NIJZ, ob aktivni vlogi regijske odgovorne zdravnice ter podpori vodstva zdravstvenega doma.
  2. Interdisciplinarno sodelovanje zdravstvenih in drugih strokovnjakov ter vključevanje nevladnih organizacij omogočata bolj celostno obravnavo oseb s TŠpA.
  3. Rezultat sodelovanja je vzpostavitev enotne in dostopne klinične poti za obravnavo oseb s TŠpA in zasvojenostjo od alkohola (SOA).
  4. Izziv za prihodnje ostaja vzpostavitev merljivih kazalnikov za spremljanje in vrednotenje učinkov uvedenih ukrepov v praksi.

 

Dotaknili smo se tudi izvajanja delavnic opuščanja kajenja, kjer sta vsaka svoje izkušnje iz prakse z udeleženci delili Tadeja Gruden (CKZ ZD Novo mesto) in Petra Vršnik (CKZ ZD Domžale), ki v svojih okoljih sicer izvajata tudi delavnico SOPA.

Sekcija je pokazala, da za uspešno obravnavo tveganega in škodljivega pitja alkohola niso pomembni le ustrezni strokovni pristopi, temveč tudi povezovanje, izmenjava izkušenj ter podpora tistim, ki obravnavo izvajajo. Prav izkušnje iz vsakodnevnega dela pomagajo prepoznati, kaj v praksi deluje, kje se pojavljajo ovire in kako lahko obravnavo še izboljšamo.

Sporočilo sekcije je bilo jasno: sprememba je proces, ki zahteva čas, razumevanje in sodelovanje udeleženca in svetovalca. Pri tem je pomembno ločiti zasvojenost od tveganega vedenja in temu ustrezno prilagoditi tudi pristop. S povezovanjem znanja in izkušenj lahko ljudem ponudimo bolj dostopno, prilagojeno in učinkovito podporo pri spreminjanju vzorcev pitja alkohola ter prispevamo k boljšemu zdravju in kakovosti življenja posameznika, njegovega bližnjega okolja in družbe nasploh.

Pripravila: Rok Zaletel in Irena Jerič

Sekcija