Domov > Zakaj mit »Deci rdečega ob kosilu za zdravje« NE DRŽI?

Zakaj mit »Deci rdečega ob kosilu za zdravje« NE DRŽI?

04. 06. 2025

MIT o pozitivnih učinkih rdečega vina ali katerekoli druge alkoholne pijače NE DRŽI. v nadaljevanju prispevka si poglejmo argumente in dokaze, ki podpirajo stališče stroke, da za naše zdravje ni varne količine alkohola, ki bi jo lahko zaužili, brez, da bi tvegali škodo za naše zdravje oz. za zdravje otroka v primeru, da alkohol pije nosečnica ali doječa mamica.

Kot je dolga in zanimiva zgodovina človeštva, je precej dolga tudi njegova povezava s pitjem alkohola, ki sega že nekaj tisočletij nazaj. Prvi dokazi o pripravi in pitju alkoholnih pijač so bili najdeni v vasi iz obdobja neolitika na Kitajskem (okrog 7000 let pred našim štetjem), kjer so raziskovalci našli ostanke fermentiranih pijač, narejenih iz riža, medu in sadja (1).

Prav tako pa lahko v zgodovini najdemo tudi zavedanje o negativnih vplivih pitja alkoholnih pijač na posameznikovo zdravje, saj so o tem pisali že že nekje okoli 3000 let pred našim štetjem v Mezopotamiji, kjer so bili najdeni sumerski spisi, znani kot Ur-Nammujev zakonik, v katerih so zapisane prve kazni za povzročanje škode v opitem stanju (1).

Čeprav je alkohol danes še vedno pogost spremljevalec našega družabnega življenja, je hkrati vedno več znanstvenih spoznanj o njegovih škodljivih vplivih na zdravje posameznika, njegove odnose in širšo družbo. Kljub naraščajočemu številu argumentov, zakaj predstavlja pitje alkohola tveganje, pa so se skozi čas vedno znova pojavljali različni miti, s pomočjo katerih se družbeno pogosto normalizira pitje alkohola, posamezniki pa na ta način lažje opravičujejo svoje pivske navade. Taki miti se lahko pojavijo in obdržijo kot posledica prepletanja različnih družbenih, psiholoških in ekonomskih dejavnikov.

Tokrat si pobliže poglejmo enega izmed še vedno najbolj zakoreninjenih mitov v Sloveniji ter širše in sicer, da je »deci rdečega vina ob kosilu dobro za srce in ožilje«.

Ali imamo v Sloveniji težave s pitjem alkohola?

Slovenija je po porabi alkohola nad povprečjem Evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije. To je sicer tudi regija, v kateri se popije največ alkohola. Po izračunih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je registrirana poraba alkohola v letu 2023 v Sloveniji znašala 9,7 l čistega alkohola. Ta številka zajema  88 litrov piva, 35,5 litrov vina in 3,5 litre žganih pijač na odraslega prebivalca, starega 15 in več let (2). Slednje dodatno podkrepi tudi podatek, da kar 44 % odraslega prebivalstva najmanj enkrat letno pije čezmerno (starost 18 – 74 let) (3).

Z alkoholom ima izkušnjo tudi pomemben delež mladostnikov, ki se z njim prvič srečajo že zelo zgodaj. Podatki iz raziskave HBSC – Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, ki jo na NIJZ izvedemo vsake štiri leta, za leto 2022 kažejo, da je alkoholne pijače vsaj enkrat v življenju že pilo 21,3 % 11-letnikov, 46,3 % 13-letnikov in 70,1 % 15- letnikov in 83,9 % 17-letnikov (4).

Raziskave kažejo, da obstaja močna povezava med vzorci pitja alkohola pri odraslih in vzorci, ki jih glede tega razvijejo otroci in mladostniki. Starši, sorojenci in drugi pomembni odrasli v otrokovem oz. mladostnikovem okolju (npr. učitelji, trenerji) s svojim vedenjem in odnosom do alkohola močno vplivajo na njihove norme, stališča in vedenje. Ko otroci vidijo, da odrasli pijejo pogosto, tudi tvegano, si to razlagajo kot sprejemljivo, normalno ali celo zaželeno vedenje. Tako se tveganje za zgodnje eksperimentiranje z alkoholom in kasnejše tvegano in škodljivo pitje občutno poveča. Poznavanje podatkov o rabi alkohola med mladimi nam omogoča pravočasno zaznavanje trendov, zgodnje ukrepanje in bolj ciljno usmerjene preventivne programe (2, 5).

Škodljive posledice zaradi pitja alkohola v Sloveniji predstavljajo velik  javnozdravstveni problem in so tudi veliko ekonomsko breme za našo državo. Ocenjeno ekonomsko breme zaradi škodljivega pitja alkohola  je v obdobju  2018-2019 znašalo v povprečju vsaj 105 milijonov evrov na leto. Pitje alkohola ima tudi mnoge socialne posledice, ki omenjeni številki zagotovo dodajo še dodatne stroške, ki pa jih zaradi težje sledljivosti ne moremo natančno oceniti (6).

Podatki nakazujejo, da smo v Sloveniji prav tako ranljivi in v veliki meri občutimo negativne učinke pitja alkohola, zato je pomembno, da fokus posvetimo mitom, ki med ljudmi vzbujajo napačna prepričanja o tem, kako alkohol vpliva na naše delovanje in telo.

Rojstvo mita o« kozarcu rdečega vina za zdravje«

Napačne interpretacije epidemioloških študij – »J krivulja«

Študija J-krivulje govori o razmerju med količino popitega alkohola in tveganjem za umrljivost (zlasti zaradi srčno-žilnih bolezni). Če to razmerje prikažemo na grafu, nastane oblika črke J, ki opredeljuje, da lahko določena količina vina pozitivno vpliva na nižjo umrljivost.

Koncept “J krivulje” v povezavi s pitjem alkohola in srčno-žilnimi obolenji izhaja iz epidemioloških študij, ki so se pojavile v 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja. Ena izmed prvih pomembnih raziskav na tem področju je bila objavljena leta 1979 v reviji The Lancet. A. S. Marmot in sodelavci so preučevali povezavo med pitjem alkohola in srčno-žilnimi boleznimi med britanskimi javnimi uslužbenci. Ugotovili so, da imajo posamezniki, ki alkoholne pijače pijejo »zmerno«, nižjo stopnjo smrtnosti zaradi srčno-žilnih bolezni v primerjavi z abstinenti in »težkimi« pivci, kar je privedlo do opisa t.i. “J-krivulje”(7).

Kot »zmerni« pivci so bili v raziskavi opredeljeni tisti moški respodenti, ki so dnevno popili od 1 – 34 g čistega alkohola, torej nekje do največ 4 standardne merice (britanski model). V anketi so sodelujoče spraševali po tem, koliko standardnih meric alkohola popijejo dnevno, pri čemer je standardno merico predstavljala alkoholna pijača, ki vsebuje od 8-10 g čistega alkohola, ali povedano drugače, ena standardna merica je predstavljala ali pol vrčka piva (284 ml), ali eno šilce žgane pijače (23-28 ml), ali pa dober deciliter vina (112 ml). Kot »težki« pivci so bili v raziskavi opredeljeni tisti moški respodenti, ki so dnevno popili več kot 34 g čistega alkohola. (7).

Danes izraza »zmerno« pitje alkohola ne uporabljamo več, saj so količine alkohola iz omenjene raziskave, glede na sodobna dognanja, že čez mejo manj tveganega pitja alkohola in predstavljajo tveganje ali pa že povzročajo škodo na posameznikovem zdravju.

Kasneje so se pojavile številne raziskave, ki jih je finančno podpirala alkoholna industrija in ki so se opirale na »J krivuljo« in so imele velik vpliv na popularizacijo ideje, da »zmerno« pitje alkohola, zlasti rdečega vina, »koristi srcu«. Pa vendar temu ni tako.

Zakaj se je izkazalo, da »J krivulja« ne drži? Sodobne raziskave so dokazale, da je koncept »J krivulje« napačen in pretirano poenostavljen iz več razlogov:

  • Zamenjava vzročnosti: številne študije so v skupino abstinentov vključevale nekdanje čezmerne pivce in osebe z že razvito zasvojenostjo z alkoholom, ki so prenehali piti zaradi slabega zdravja, kar je povečalo njihovo zaznano tveganje za bolezni (8).
  • Neupoštevanje drugih dejavnikov: bolj zdrav življenjski slog, bolj kakovostno in uravnoteženo prehrano in višji socialno-ekonomski status, kar lahko zmanjša tveganje za bolezni (ne pa alkohol sam) (9).
  • Dokazi o škodljivosti alkohola: Novejše metaanalize so pokazale, da alkohol, tudi v majhnih količinah, povečuje tveganje za številne bolezni, vključno z rakom, hipertenzijo (visokim krvnim tlakom) in možgansko kapjo (10).

Grafični prikaz J – krivulje (33)

Vpliv naj bi imelo tudi financiranje  zgodnjih raziskav, saj so bile mnoge sicer podprte z javnimi sredstvi, vključno z vladnimi agencijami za zdravje in raziskovalnimi institucijami, vendar se je kasneje izkazalo, da je alkoholna industrija financirala nekatere študije, ki so poudarjale potencialne koristi t.i. »zmernega« pitja alkohola, kar je sprožilo pomisleke glede morebitne pristranskosti in vpliva na rezultate raziskav. Tako je npr. The New York Times je tako leta 2018 poročal, da je ameriški Nacionalni inštitut za zdravje (NIH) prekinil klinično študijo o učinkih »zmernega« pitja alkohola na zdravje, potem ko je bilo razkrito, da je bila delno financirana s strani alkoholne industrije (11).

Sodobne raziskave o vplivu pitja alkohola na naš srčno-žilni sistem so tako bolj kritične do koncepta “J krivulje”. Novejše študije so pokazale, da lahko že pitje znotraj meje manj tveganega pitja alkohola poveča tveganje za nekatere vrste raka in vrsto drugih zdravstvenih težav, kar demantira domnevne koristi »zmernega« pitja za srčno-žilno zdravje. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC) je danes dokazana neposredna povezava med vplivom pitja alkohola in razvojem kar sedmih vrst raka (ustne votline, žrela, grla, požiralnika, jeter, debelega črevesa in danke ter dojke), tudi ob pitju majhnih količin alkohola (12, 13, 14) – več o tem lahko preberete TUKAJ.

Francoski paradoks

Mit, da je rdeče vino dobro za srčno-žilni sistem in zdravje, izvira tudi iz 90-ih let prejšnjega stoletja s popularizacijo t.i. francoskega paradoksa. Koncept francoskega paradoksa izhaja iz opažanj, da imajo Francozi relativno nizko pojavnost srčno-žilnih bolezni, kljub prehrani, bogati z nasičenimi maščobami. Raziskovalci so domnevali, da bi ta paradoks lahko bil posledica pitja rdečega vina ob obrokih (15). Rdeča vina vsebujejo resveratrol in druge rastlinske polifenole, rastlinska barvila, ki v našem organizmu delujejo antioksidativno, zmanjšujejo oksidativni stres ter lahko imajo v določenih količinah zaščitne lastnosti za srce in krvožilni sistem (16).

Danes vemo, da so bili podatki, ki so podpirali francoski paradoks, opazovalne narave, kar pomeni, da niso mogli dokazati vzročne povezave med pitjem vina in boljšim zdravjem srca in ožilja. Kasnejše študije so pokazale, da je nizka stopnja srčno-žilnih bolezni v Franciji, povezana z drugimi dejavniki, kot so telesna dejavnost, genetika, zdravstveni sistem in prehrana, saj v Franciji uživajo več sveže hrane,  zelenjave, sadja, rib in oljčnega olja, kar je značilno za mediteransko prehrano, ki ima znane koristi za naše srčno-žilno zdravje. Prav tako so Francozi dolgo uživali manj predelane hrane in sladkih pijač kot prebivalci nekaterih drugih zahodnih držav (17). Čeprav je resveratrol, spojina v rdečem vinu, pokazal nekaj potencialnih koristi v laboratorijskih pogojih (15), je količina, ki je prisotna v vinu, precej nizka. Da bi dosegli domnevne antioksidativne koristi resveratrola, bi morali zaužiti nepraktično in nevarno količino vina (18, 19) – za 500 mg resveratrola bi tako morali popiti kar 40 litrov rdečega vina na dan!

V naravi imamo sicer na voljo alternativen, zdrav in okusen vir antioksidantov, brez tveganj, ki jih s sabo prinaša etanol v alkoholnih pijačah, kot je npr. modro obarvano sadje – borovnice, temno grozdje, aronija, robide in črni bezeg. Antioksidante najdemo tudi v kakavu in temnih vrstah čokolade, arašidih, zelenem čaju,…(20)

Zakaj torej pitje alkohola ne koristi našemu zdravju:

  1. Povečano tveganje za raka: pitje alkohola je povezano s povečanim tveganjem za različne vrste raka, vključno z rakom dojke, jeter, debelega črevesa in požiralnika. V Sloveniji je po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) letno približno 600 novih primerov raka neposredno povezanih s pitjem alkohola.Kljub dokazani povezavi med pitjem alkohola in nastankom raka je zavedanje o tem tveganju med prebivalci Slovenije še vedno nizko (21).
  2. Srčno – žilne bolezni: vsakršno pitje poveča tveganje za atrijsko fibrilacijo, vrsto nerednega srčnega utripa, ki lahko povzroči možgansko kap in druge zaplete. Svetovna zveza za srce (WHF) je zavzela stališče, da nobena količina alkohola ne bi smela veljati za varno ali zaščitno pred srčno-žilnimi boleznimi (22, 23).
  3. Zdravje možganov: Alkohol negativno vpliva na zdravje naših možganov, vodi v kognitivni upad in povečuje tveganje za demenco. Študija, objavljena v The BMJ, je pokazala, da je tudi pitje v manjših količinah lahko povezano z upadom možganskih funkcij (24).
  4. Poškodbe jeter: čezmerno pitje alkohola lahko vodi v bolezni jeter, vključno z zamaščenostjo jeter, hepatitisom in cirozo. Nacionalni inštitut za zlorabo alkohola in alkoholizem (NIAAA) poudarja, da je alkohol glavni vzrok smrti zaradi bolezni jeter po vsem svetu (25, 26).
  5. Zasvojenost in duševno zdravje: Alkohol je psihoaktivna snov in njegova čezmerna uporaba lahko vodi v zasvojenost in različne duševne težave, tudi depresijo in anksioznostjo (27).
  6. Motnje spanja: Alkohol pred spanjem sicer lahko pomaga pri uspavanju, vendar bo naše spanje razdrobljeno, z več prebujanji in manj obnavljajoče, saj alkohol ruši arhitekturo spanja – več o vplivih pitja alkohola na spanje si lahko preberete TUKAJ (28).
  7.  Prometna varnost: Alkohol zmanjšuje sposobnost za varno vožnjo, tudi pri manjši količini popitega alkohola in nizkih koncentracijah v krvi. Povzroča zmanjšano pozornost, upočasni reakcijski čas voznika, oslabi sposobnost ocenjevanja hitrosti in razdalje, zmanjša vidno polje (»tunelski vid«), poveča samozavest in pripravljenost na tveganje. Po podatkih Agencije za varnost prometa (AVP) so do konca meseca novembra 2024 zabeležili 1365 prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci v prometu. Alkohol je še vedno eden glavnih dejavnikov tveganja za prometne nesreče s smrtnim izidom, tako v Sloveniji kot tudi drugod po svetu (29).
  8. Zdravje in varnost na delovnem mestu: Alkohol zmanjšuje koordinacijo, zbranost, natančnost in sposobnost presoje – vse to pa je  ključno za varno delo. Poveča tveganje za nesreče pri upravljanju strojev, orodij, vozil, padce, ureznine, opekline, neupoštevanje varnostnih postopkov. Tveganje je prisotno tudi pri »mačku« (torej po npr. prejšnji dan), ko je delovanje možganov še vedno upočasnjeno (30).
  9. Vpliv na imunski sistem: posameznik, ki pije čezmerno, je bolj dovzeten za okužbe, saj alkohol oslabi naš imunski sistem, zmanjša tvorbo belih krvnih celic, poveča vnetja v telesu,… Telo se tako težje brani pred različnimi povzročitelji bolezni, zato so pogostejše okužbe dihal in prebavil, zmanjša se sposobnost celjenja ran idr (31).

Ponavljajoče se pitje alkoholnih pijač lahko privede do razvoja duševnih in vedenjskih motenj, vključno z zasvojenostjo z alkoholom. Vse to predstavlja vzroke skoraj trem četrtinam vseh hospitalizacij, ki jih neposredno pripisujemo alkoholu, nadaljnjo četrtino pa alkoholni bolezen jeter. Zaradi duševnih in vedenjskih motenj zaradi uporabe alkohola je bilo v opazovanem obdobju (med leti 2013 in 2021) 21.566 hospitalizacij. 75,6 % teh hospitalizacij je bilo med moškimi (21).

Tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja na veliko breme, ki ga čezmerno pitje alkohola predstavlja za javno zdravje (32).

Zaključek

Prepričanje, da je alkohol, vključno z rdečim vinom, koristen za človeško zdravje, je DOKAZANO MIT. Znanstveni dokazi kažejo, da je pitje alkohola povezano s številnimi zdravstvenimi tveganji, vključno z rakom, srčno-žilnimi boleznimi, poškodbami jeter, kognitivnim upadom in duševnimi težavami.

Branka Božank
območna odgovorna oseba za pristop SOPA

Viri:

  1. History of alcoholic drinks. Zadnji dostop: april 2025 na https://en.wikipedia.org/wiki/History_of_alcoholic_drinks
  2. Podatkovni portal NIJZ. Determinante zdravja. Alkohol. Registrirana poraba alkohola (2023). Zadnji dostop: maj 2025 na https://podatki.nijz.si/pxweb/sl/NIJZ%20podatkovni%20portal/
  3. Hovnik Keršmanc M, Roškar M, Rehberger M, Lavtar D, Korošec A (2025 – v pripravi) Pitje alkoholnih pijač med prebivalci Slovenije: Izsledki Nacionalne raziskave o tobaku, alkoholu
  4. Jeriček Klanšček H, Furman L, Roškar M, Drev A, Pucelj V, Koprivnikar H, Zupanič T, Korošec A (2023) Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji izsledki mednarodne raziskave HBSC 2022. Zadnji dostop: maj 2025 na https://nijz.si/wp-content/uploads/2023/10/HBSC_e_verzija_pop_2023-2.pdf
  5. Odnos staršev in drugih odraslih do pitja pijač, ki vsebujejo alkohol, pomembno vpliva na pitje pri mladostnikih. Zadnji dostop: april 2025 na https://nijz.si/zivljenjski-slog/alkohol/odnos-starsev-in-drugih-odraslih-do-pitja-pijac-ki-vsebujejo-alkohol-pomembno-vpliva-na-pitje-pri-mladostnikih/
  6. Sedlak S, Zaletel M, Roškar M, Sambt J (2022) Ekonomske posledice tveganega in škodljivega pitja alkohola v Sloveniji v obdobju 2018-2019, 22-23. Zadnji dostop: april 2025 na https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/ekonomske_posledice_pitja_alkohola_2018-2019.pdf
  7. Marmot M, Shipley M, Rose G, Thomas B J (1981) Alcohol and mortality: A U – shaped curve, 580 – 583, The Lancet, Volume 317, Issue 8220.
  8. Sockwell T et al (2016) Do “Moderate” Drinkers Have Reduced Mortality Risk? A Systematic Review and Meta-Analysis of Alcohol Consumption and All-Cause Mortality. Zadnji dostop: maj 2025 na https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC4803651/
  9. Naimi T, Brown D, Brewer, R et al. (2005) Cardiovascular risk factors and confounders among nondrinking and moderate-drinking U.S. adults. Zadnji dostop: maj 2025 na https://www.ajpmonline.org/article/S0749-3797(05)00012-7/abstract
  10. GBD 2016 Alcohol Collaborators (2018) Alcohol use and burden for 195 countries and territories, 1990–2016: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2016, 1015 – 1035, The Lancet, Volume 392, Issue 10152. Zadnji dostop:  maj 2025 na https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(18)31310-2/fulltext
  11. Rabin R (2018) Funded by Alcohol Industry, Federal Study on Drinking Is Shut Down, The New York Times. Zadnji dostop: maj 2025 na https://www.nytimes.com/2018/06/15/health/alcohol-nih-drinking.html
  12. No level of alcohol consumption is safe for our health (2023), WHO. Zadnji dostop: maj 2025 na https://www.who.int/europe/news/item/04-01-2023-no-level-of-alcohol-consumption-is-safe-for-our-health
  13. IARC (2024). Reduction or cesation of alcoholic beverage consumption. IARC Handb Cancer Prev. 20A: 1 -334, dostopno na  https://publications.iarc.who.int/638
  14. Rumgay H et al (2021). Global burden of cancer in 2020 attributable to alcohol consumption: a population-based study”, The Lancet Oncology. Zadnji dostop: april 2025 na https://www.thelancet.com/journals/lanonc/article/PIIS1470-2045(21)00279-5/fulltext
  15. Renaud S, de Lorgeril M (1992) Wine, alcohol, platelets, and the French paradox for coronary heart disease. The Lancet, Volume 339, Issue 8808, 1523-1526. Zadnji dostop: maj 2025 na https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/014067369291277F
  16. Baur J, Sinclair D (2006) Therapeutic potential of resveratrol: the in vivo evidence. Nature Reviews Drug Discovery, 5(6), 493–506. Zadnji dostop: maj 2025 na https://www.nature.com/articles/nrd2060
  17. Ferrières J (2004) The French paradox: lessons for other countries. Heart, 90(1), 107–111. Zadnji dostop: maj 2025 na https://heart.bmj.com/content/90/1/107
  18. Smoliga J, Baur J, Hausenblas H (2011) Resveratrol and health – A comprehensive review of human clinical trials. Molecular Nutrition & Food Research, 55(8), 1129–1141. Zadnji dostop: maj 2025 na https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/mnfr.201100143
  19. Walle T et al (2004) High absorption but very low bioavailability of oral resveratrol in humans. Drug metabolism and disposition, Volume 32, Issue 12, 1377-1382. Zadnji dostop: maj 2025 na  https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15333514/
  20. Salehi M, Mishra M, Nigam S, Goyal R (2021) Resveratrol (RV): A pharmacological review and call for further research. Biomedicine & Pharmacotherapy, Volume 143, 112164. Zadnji dostop: maj 2025 na: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0753332221009483
  21. Radoš Krnel S, Hovnik Keršmanc M, Rozina E, Zupanc I (2024) Epidemiološko spremljanje porabe alkohola in izbranih zdravstvenih posledic rabe alkohola v Sloveniji v obdobju 2013-2021. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Zadnji dostop: april 2025 na https://nijz.si/wp-content/uploads/2024/09/Epidemiolosko-spremljanje-porabe-alkohola-in-izbranih-zdravstvenih-posledicah-rabe-alkohola-v-Sloveniji-v-obdobju-2013-2021-1.pdf
  1. The impact of alcohol consumption on cardiovascular health, 20 Jan 2022. Zadnji dostop: april 2025 na https://world-heart-federation.org/news/no-amount-of-alcohol-is-good-for-the-heart-says-world-heart-federation/
  2. Larsson S, Drca N, Wolk A (2014) Alcohol Consumption and Risk of Atrial Fibrillation: A Prospective Study and Dose-Response Meta-Analysis. Journal of the American College of Cardiology, Volume 64, Issue 3, 281-289. Zadnji dostop: april 2025 na https://www.jacc.org/doi/10.1016/j.jacc.2014.03.048
  3. Topiwala A et al (2017) Moderate alcohol consumption as risk factor for adverse brain outcomes and cognitive decline: longitudinal cohort study. The BMJ, 357. Zadnji dostop: april 2025 na https://www.bmj.com/content/357/bmj.j2353
  4. Alcohol’s Effects on the Body – National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism. Zadnji dostop: april 2025 na https://www.niaaa.nih.gov/alcohols-effects-health/alcohols-effects-body
  1. Alcohol and the Human Body, Updated: January 2025, https://www.niaaa.nih.gov/alcohols-effects-health/alcohol-topics-z/alcohol-facts-and-statistics/alcohol-and-human-body
  2. Puddephatt JA, Irizar P, Jones A, Gage S, Goodwin L (2021) Associations of common mental disorder with alcohol use in the adult general population: a systematic review and meta-analysis. Addiction, Volume 117, Issue 6, 1543-1572. Zadnji dostop: april 2025 na  https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/add.15735
  3. Jerič I (2024) Alkohol in spanje. Zadnji dostop: april 2025 na https://sopa.si/alkohol-in-spanje/
  4. Varne meje pitja alkohola v prometu ni! Zadnji dostop: april 2025 na https://www.avp-rs.si/varne-meje-pitja-alkohola-v-prometu-ni/
  5. Kako vpliva uživanje alkohola na delo in naše telo? (2020) Zadnji dostop: maj 2025 na https://www.civis.si/kako-vpliva-uzivanje-alkohola-na-delo-in-nase-telo/
  6. Trevejo-Nunez G, Kolls J, de Wit M (2015) Alcohol Use As a Risk Factor in Infections and Healing: A Clinician’s Perspective. Alcohol Res., 77-84. Zadnji dostop: maj 2025 na https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC4590615/
  7. Global status report on alcohol and health 2018 – World Health Organization. https://iris.who.int/bitstream/handle/10665/274603/9789241565639-eng.pdf?sequence=1
  8. Xi B et al (2017) »Relationship of Alcohol Consumption to All-Cause, Cardiovascular, and Cancer-Related Mortality in U.S. Adults«. Journal of the American College of Cardiology. Volume 70, Issue 8, 22 August 2017, Pages 913-922. Zadnji dostop: maj 2025 na   https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0735109717379986