Kajenje in pitje alkohola – Prenehanje kot pomembna priložnost za izboljšanje zdravja in počutja

25. maja, 2026

Kajenje tobaka in čezmerno pitje alkohola sodita med najpomembnejše preprečljive dejavnike tveganja za zdravje, ki pomembno prispevajo k svetovnemu in nacionalnemu bremenu bolezni. Oba dejavnika sta povezana z vrsto kroničnih nenalezljivih bolezni, poškodb in prezgodnje umrljivosti ter imata izrazite družbene in ekonomske posledice.

Sodobni pristopi javnega zdravja kajenja in pitja alkohola ne vidijo več kot dveh ločenih navad. Razumejo ju kot vedenji, na kateri vpliva širše okolje – psihološki in družbeni dejavniki, kot so socialno-ekonomske razlike, duševno zdravje, kulturne navade ter tudi nacionalna (5, 6, 7, 8) in mednarodna (9, 10) pravila in politike. Slovenija v tem kontekstu predstavlja specifičen primer države z razmeroma ugodnimi splošnimi zdravstvenimi kazalniki (pričakovana življenjska doba, splošna umrljivost, umrljivost dojenčkov in mater, obolevnost, zdrava leta življenja, dostopnost zdravstvene oskrbe, precepljenost …), vendar hkrati z nadpovprečno porabo alkohola in vztrajajočo razširjenostjo  kajenja v primerjavi z večino držav Evropske unije (11, 12).

Razširjenost kajenja

Epidemiološki podatki kažejo, da v Sloveniji redno kadi približno petina odrasle populacije, pri čemer je razširjenost kajenja višja pri moških kot pri ženskah (12, 13, 14). Kljub postopnemu upadu kajenja v zadnjih dveh desetletjih Slovenija še vedno presega povprečje EU, zlasti v določenih socialno-ekonomskih skupinah. Bolj pogosto kadijo osebe z nižjo stopnjo izobrazbe, tisti, ki živijo sami, so brezposelni, živijo v mestnem okolju in imajo težave v duševnem zdravju (15).

Večina kadilcev začne kaditi v adolescenci, pogosto pred 18. letom starosti, kar je povezano z večjo verjetnostjo razvoja nikotinske odvisnosti in daljšim skupnim izpostavljanjem  tobačnemu dimu (13). Z vidika življenjskega poteka to pomeni, da kajenje pomembneje vpliva na pojavnost kroničnih bolezni v srednji in pozni odraslosti. V Sloveniji kajenje pomembno prispeva k obolevnosti in umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni, kroničnih bolezni dihal in malignih obolenj, zlasti raka pljuč, ustne votline, grla in požiralnika (16).

Več o razširjenosti rabe tobačnih in povezanih izdelkov v Sloveniji lahko najdete TUKAJ (Uporaba tobačnih in povezanih izdelkov v Sloveniji in statističnih regijah Slovenije v zadnjem desetletju – Izsledki nacionalnih raziskav o tobaku, alkoholu in drugih drogah, 2012, 2018 in 2023)

Razširjenost pitja alkohola

Slovenija se že dalj časa uvršča med evropske države z visoko porabo alkohola na prebivalca, pri čemer razpoložljivi nacionalni in mednarodni podatki opozarjajo tudi na razširjenost priložnostnega tveganega pitja, zlasti med moškimi in mlajšimi odraslimi; ob tem je treba upoštevati, da uradne ocene porabe čistega alkohola dejansko stanje verjetno podcenjujejo zaradi neupoštevanja neregistrirane prodaje in domače proizvodnje ter pristranskosti samoocenjevanja, medtem ko epidemiološki podatki potrjujejo, da alkohol predstavlja enega ključnih dejavnikov prezgodnje umrljivosti v Sloveniji, saj pomembno prispeva k pojavu srčno-žilnih bolezni, rakavih obolenj, bolezni jeter, poškodb, prometnih nesreč, nasilja, samomorov ter k širšemu bremenu duševnih motenj in socialnih posledic (1, 3, 4, 11, 12, 14, 16, 17).

Več o razširjenosti pitja alkohola v Sloveniji lahko najdete TUKAJ (Registrirana poraba v letu 2024) in TUKAJ (Pitje alkoholnih pijač med prebivalci Slovenije)

Souporaba – Sočasno kajenje in pitje alkohola

Kajenje in čezmerno pitje alkohola pogosto nastopata sočasno kot del skupine tveganih vedenj. Epidemiološke študije dosledno kažejo, da kadilci pogosteje pijejo alkohol v tveganih količinah,  medtem ko velika večina oseb z zasvojenostjo z alkoholom tudi kadi (18).

Pogosto sočasno pojavljanje kajenja in čezmernega pitja alkohola je običajno posledica več med seboj povezanih dejavnikov. Obe vedenji namreč vplivata na podobne možganske sisteme, povezane z občutkom ugodja, nagrajevanja in razvojem zasvojenosti. Poleg tega se lahko utrdita tudi kot naučeno vedenje – na primer v določenih družbenih situacijah ali navadah, kjer se kajenje in pitje pogosto pojavljata skupaj. K temu lahko prispevajo tudi težave v duševnem zdravju, kot sta depresija in anksioznost, saj nekateri ljudje kajenje ali alkohol uporabljajo kot način spoprijemanja s stisko. (11 19).

Souporaba v Sloveniji

V slovenskem prostoru sicer primanjkuje specifičnih presečnih analiz souporabe in njenih posledic, vendar je glede na podobnosti v epidemioloških vzorcih mogoče sklepati, da so trendi primerljivi z drugimi evropskimi državami (12). Po zadnjih podatkih, pridobljenih iz nacionalne raziskave iz leta 2012, je izmed vseh oseb, ki kadijo[1], delež takih, ki zgolj kadijo in ne pijejo alkohola oz. pijejo znotraj mej manj tveganega pitja[2], približno 40 %. Takih, ki se poleg kajenja še visoko tvegano opijajo[3], pa 39 %. Približno 10 % odstotkov anketirancev je odgovorilo, da poleg kajenja in opijanja tudi dnevno čezmerno pije[4] (20).

Slika 1: Deleži kadilcev, starih 15–64 let, glede na različne kombinacije opazovanih tveganih vedenj (20)

Slika 2: Deleži kadilcev med ženskami, starimi 15–64 let, glede na različne kombinacije opazovanih tveganih vedenj (20)

Posledice souporabe in pogosti zdravstveni izidi

Tako kajenje kot alkohol sta vsak zase dokazano rakotvorna,  souporaba pa predstavlja večje tveganje kot je seštevek tveganja ob rabi enega in tveganja ob rabi drugega. V tem primeru govorimo o sinergijskem delovanju[5]. Souporaba bistveno povečuje tveganje za nekatere vrste raka, zlasti raka zgornjih dihalnih in prebavnih poti (21; 22), konkretneje raka glave, vratu, ustne votline, grla in jeter. Meta analize potrjujejo, da imajo redni uporabniki večjih količin alkohola in tobaka več kot 35-krat večje tveganje za razvoj raka v predelu glave in vratu, kot neuporabniki, kar močno presega vsote tveganja ob rabi samo ene snovi (23).

Poleg onkoloških bolezni oba dejavnika pomembno in neodvisno prispevata k ter povečujeta tveganje za srčno-žilne bolezni, vključno z miokardnim infarktom, koronarno srčno boleznijo in možgansko kapjo. Raziskave kažejo na aditivne ali multiplikativne učinke na krvni tlak, aterosklerozo in umrljivost zaradi vseh vzrokov (24, 25, 26) .

Dodatno prispevata h kroničnim pljučnim boleznim, boleznim jeter in trebušne slinavke, prezgodnji umrljivosti iz vseh vzrokov (16). Kajenje je tudi močan neodvisni dejavnik tveganja za sladkorno bolezen tipa 2, in čeprav je vloga alkohola manj jasna, lahko njuna skupna uporaba poslabša presnovne motnje (27).

Sočasna uporaba je povezana z razširjenostjo multimorbidnosti[6], vključno z boleznimi dihal, jeter in mišično-skeletnega sistema, pa tudi s povečano psihološko stisko, depresijo in motnjami zaradi uporabe substanc (28, 29).

Med ženskami in ranljivimi skupinami prebivalstva je breme souporabe še posebej izrazito. Med nosečnostjo sočasno kajenje in pitje alkohola znatno povečata tveganje za prezgodnji porod, nizko porodno težo in neželene izide novorojenčkov, skupna izpostavljenost pa te učinke še poslabša (30).

Tveganja pri sočasni izpostavljenosti se ne nujno zgolj seštevajo, temveč pri posameznih zdravstvenih izidih presegajo seštevek ločenih tveganj, delujejo torej sinergijsko, kot je razvidno iz preglednice 1.

Preglednica 1: Zdravstveni izidi in učinki souporabe

Kajenje in pitje alkohola ne vplivata le na to, kako dolgo živimo, temveč tudi na to, kako zdravo živimo. Zaradi njiju ljudje več let živijo z boleznimi in omejitvami (DALY)[7], kar močno obremenjuje zdravstveni sistem (4).

Učinkovita politika za zmanjševanje bremena

Znanstveni dokazi kažejo, da so najučinkovitejši ukrepi za zmanjševanje kajenja in škodljive rabe alkohola strukturni in sistemski, zlasti zviševanje cen in trošarin, omejevanje dostopnosti in oglaševanja, zgodnje preventivne intervencije pri mladostnikih, preventivne intervencije pri odraslih, ko gre za tvegano ali škodljivo pitje alkohola, in integrirana obravnava zasvojenosti v zdravstvenem sistemu (3).

Čeprav ima Slovenija relativno dobro razvit zakonodajni okvir (5, 7), ostajajo pomembni izzivi pri doslednem izvajanju ukrepov (npr. neupoštevanje prepovedi prodaje alkohola in tobaka mladoletnim, cenovna dostopnost alkohola in tobačnih izdelkov …) in pri naslavljanju socialnih neenakosti v zdravju (npr. vpliv socialno-ekonomskih dejavnikov na iskanje strokovne pomoči v povezavi z duševnim (ne)zdravjem posameznikov …) (12; 15, 32, 33).

Podpora pri opuščanju rabe

V Sloveniji imamo na voljo precej virov pomoči. Program Skupaj za zdravje preko zdravstveno-vzgojnih centrov oz. centrov za krepitev zdravja po vsej Sloveniji prebivalcem nudi delavnice in svetovanja. Poleg splošne, za zdrav življenjski slog, so na voljo tudi delavnice za opuščanje tveganih vedenj:

• Individualno svetovanje za opuščanje tveganega in škodljivega pitja alkohola – SOPA (več TUKAJ)
• Individualno svetovanje za opuščanje kajenja (več TUKAJ)
• Skupinsko svetovanje za opuščanje kajenja (več TUKAJ)

Posameznika lahko podprejo tudi delavnice, ki krepijo počutje preko izboljšanja odnosov ali usvajanja drugih veščin za krepitev duševnega zdravja:

• delavnica Zdravi odnosi (več TUKAJ)
• delavnica Tehnike sproščanja (več TUKAJ),
• delavnica Spoprijemanje z depresijo (več TUKAJ)
• delavnica Spoprijemanje z anksioznostjo (več TUKAJ)

Več o programu Skupaj za zdravje najdete na:

• Delavnice in svetovanja: več lahko preberete TUKAJ
• Lokacije centrov za krepitev zdravja in zdravstvenovzgojnih centrov najdete TUKAJ

Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje je za pomoč pri opuščanju kajenja vsak dan v letu na voljo brezplačno anonimno telefonsko svetovanje na številki 080 27 77.

Kaj lahko oseba sama naredi za svoje zdravje

Kajenje in čezmerno pitje alkohola sta v Sloveniji pomembna, a preprečljiva javnozdravstvena problema, ki pogosto nastopata skupaj in močno vplivata na zdravje. Povezana sta s številnimi boleznimi in prezgodnjo umrljivostjo, njuni škodljivi učinki pa se med seboj še krepijo.

Vsak posameznik ima moč, da naredi pomemben korak k boljšemu zdravju. Opustitev kajenja in čezmernega pitja alkohola je ena najdragocenejših odločitev, ki jo lahko sprejmemo – ne glede na starost ali dosedanje navade. Že danes lahko začnete z majhnimi spremembami, ki vodijo do velikih koristi: več energije, boljše počutje, manj tveganj za bolezni in več kakovostnih let življenja. Pri tej odločitvi niste sami – na voljo so strokovna pomoč, programi podpore in ljudje, ki vam lahko stojijo ob strani. Vsak korak šteje in vsaka odločitev za zdravje je naložba v boljšo prihodnost za vas … in vaše bližnje.

Če menite, da bi vam lahko prav prišla podpora pri opuščanju škodljivih pitja (ali pri bližnji osebi), se lahko posvetujete s strokovnjakom v delavnici SOPA, ki je na voljo v zdravstvenovzgojnem centru ali centru za krepitev zdravja v vašem zdravstvenem domu v okviru programa Skupaj za zdravje. Na voljo je tudi delavnica Zdravi odnosi. Več o obeh delavnicah najdete TUKAJ.  V omenjenih centrih se izvajajo tudi svetovanja za pomoč pri opuščanju kajenja, več o tem lahko preberete TUKAJ, pokličete lahko pa tudi na svetovalni telefon, več o tem TUKAJ.

– Če se delavnic SOPA ne morete ali ne želite udeležiti, vseeno pa vas zanima in bi si želeli sami nekoliko pobliže pogledati svoj odnos do alkohola, vam je na voljo anonimni virtualni pogovor o pitju akohola na TEJ POVEZAVI

– Več dodatnih virov pomoči lahko najdete s klikom na TEJ POVEZAVI ali na spletni strani programa duševnega zdravja MIRA TUKAJ

Pripravil: Rok Zaletel, NIJZ OE Ljubljana, območna odgovorna oseba za pristop SOPA

[1] Kadilci so v raziskavi vsi, ki so na vprašanje o kajenju odgovorili »Sedaj kadim.«, vključujejo pa tako redne kot občasne kadilce.

[2] Manj tvegano pitje: Manj tvegano pitje alkohola je pitje, ob katerem je manj možnosti za okvare zdravja. Meja manj tveganega pitja alkohola je odvisna od različnih dejavnikov, kot so starost, spol, zdravstveno stanje posameznika in okoliščine pitja. Meja manj tveganega pitja alkohola je določena na podlagi znanstvenih raziskav. Ta meja pove, kolikšna je količina alkohola, ki je z medicinskega stališča še sprejemljiva za večino zdravih odraslih ljudi, saj je ob upoštevanju te meje manj možnosti, da bo prišlo do škode za zdravje. To ne pomeni, da je priporočljiva, ampak le sprejemljiva. Za zdrave moške to pomeni ne več kot 2 merici alkohola (ena merica znaša 10 gramov čistega alkohola) na dan (2 dcl vina/ena steklenica piva/0,6 dcl žgane pijače), ne več kot 5 meric ob eni priložnosti (0,5 l vina/2 steklenici in pol piva/1,5 dcl žgane pijače) in ne več kot 14 meric na teden (liter in pol vina/7 steklenic piva/4 dcl žgane pijače). Za zdrave in ne noseče ženske pa ne več kot 1 merica alkohola na dan (1 dcl vina/pol steklenice piva/0,3 dcl žgane pijače), ne več kot 3 meric ob eni priložnosti (0,3 l vina/steklenica in pol piva/0,9 dcl žgane pijače) in ne več kot 7 meric na teden (7 dcl vina/tri in pol steklenice piva/2 dcl žgane pijače).

[3] Visoko tvegano opijanje je pitje šest meric alkohola ali več ob eni priložnosti za moške in štiri merice alkohola ali več ob eni priložnosti za ženske.

[4] Dnevno čezmerno pitje: Dnevno čezmerno pitje je pitje več kot 2 merici alkohola na dan za moške in več kot 1 merica alkohola na dan za ženske.

[5] Sinergijsko delovanje – Sinergijsko delovanje pomeni, da dva ali več dejavnikov, snovi ali procesov deluje skupaj tako, da je njihov skupni učinek večji, kot bi bil zgolj seštevek njihovih posameznih učinkov. Preprosto povedano: 1 + 1 > 2.

[6] Multimorbidnost pomeni, da je pri eni osebi hkrati prisotnih več različnih kroničnih bolezni.

[7] DALY – Disability-Adjusted Life Years: je kazalnik, ki meri skupno breme bolezni v populaciji. Predstavlja število let zdravega življenja, ki jih izgubimo zaradi bolezni, invalidnosti ali prezgodnje smrti. Sestavljen je iz dveh delov in sicer let izgubljenih zaradi prezgodnje smrti (YLL – Years of Life Lost) in let, preživetih z boleznijo in invalidnostjo (YLD – Years Lost due to Disability).

Viri:

1. Global status report on alcohol and health and treatment of substance use disorders. Geneva: World Health Organization; 2024.
2. Global burden of disease and the impact of mental and addictive disorders. Current Psychiatry Reports, 21(2), 10. https://doi.org/10.1007/s11920-019-0997-0
3. Room, R., Babor, T., & Rehm, J. (2005). Alcohol and public health. The Lancet, 365(9458), 519–530. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(05)17870-2
4. Rehm, J., Gmel, G. E., Sr, Gmel, G., Hasan, O. S. M., Imtiaz, S., Popova, S., Probst, C., Roerecke, M., Room, R., Samokhvalov, A. V., Shield, K. D., & Shuper, P. A. (2017). The relationship between different dimensions of alcohol use and the burden of disease-an update. Addiction (Abingdon, England), 112(6), 968–1001. https://doi.org/10.1111/add.13757
5. Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI). Uradni list RS, št. 9/17, 29/17 in 31/24. Dostopno 10. 3. 2026 preko https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO6717
6. Strategija za zmanjševanje posledic rabe tobaka – Za Slovenijo brez tobaka 2022-2030. Vlada Republike Slovenije, 2022. Dostopno 10. 3. 2026 preko https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/ZDRAVJE/Preventiva-in-skrb-za-zdravje/Strategija-za-Slovenijo-brez-tobaka.pdf
7. Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA). Uradni list RS, št. 15/03 in 27/17. Dostopno 10. 3. 2026 preko https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3130
8. Program omejevanja porabe alkohola in zmanjševanja škodljivih posledic rabe alkohola 2025–2026. Vlada Republike Slovenije, 2024. Dostopno 10. 3. 2026 preko https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/DJZ-Preventiva-in-skrb-za-zdravje/alkohol/PROGRAM-alkohol-2025-2026.pdf
9. Global strategy to reduce the harmful use of alcohol 2010–2030. World heath organization, 2010. Dostopno 10. 3. 2026 preko https://iris.who.int/server/api/core/bitstreams/a061ea89-d0a7-4f98-b38d-9d5c5ee30850/content
10. WHO Framework convention on tobacco control. World Health organization, 2003, update reprint 2004, 2005. Dostopno 10. 3. 2026 preko https://iris.who.int/server/api/core/bitstreams/264104b3-241a-4e48-88f9-aa7120779ffc/content
11. Rehm, J., Shield, K. D. (2019). Global Burden of Disease and the Impact of Mental and Addictive Disorders. Current psychiatry reports, 21(2), 10. https://doi.org/10.1007/s11920-019-0997-0
12. OECD/European Observatory on Health Systems and Policies (2023), Slovenia: Country Health Profile 2023, State of Health in the EU, OECD Publishing, Paris, https://doi.org/10.1787/0eb17a30-en
13. Jan, Z., Koprivnikar, H., Rehberger, M., Lavtar, D. (2024). Uporaba, souporaba ter opuščanje tobačnih in nikotinskih izdelkov v Sloveniji. Izsledki nacionalne raziskave o tobaku, alkoholu in drugih drogah. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.
14. Zaletel, M., Vardič, D., Hladnik, M., Simončič, M. (ur.). (2021). Zdravje v Sloveniji. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje
15. Koprivnikar, H. Rehberger, M., Lavtar, D., Šinko, M., Hočevar Grom, A., Farkaš Lainščak, J. (2023). Uporaba tobačnih in povezanih izdelkov v Sloveniji. Izsledki spletne raziskave nov/dec 2022. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.
16. GBD 2019 Risk Factors Collaborators. (2020). Global burden of 87 risk factors in 204 countries and territories, 1990–2019: A systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2019. The Lancet, 396(10258), 1223–1249. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(20)30752-2
17. Hovnik Keršmanc, M., Roškar, M., Rehberger, M., Lavtar, D., Korošec, A. (2025). Pitje alkoholnih pijač med prebivalci Slovenije – Nacionalne raziskave o tobaku, alkoholu in drugih drogah – ATADD 2023. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.
18. Falk, D. E., Yi, H. Y., Hiller-Sturmhöfel, S. (2006). An epidemiologic analysis of co-occurring alcohol and tobacco use and disorders. Alcohol Research & Health, 29(3), 162–171.
19. Prochaska, J. J., & Benowitz, N. L. (2016). The past, present, and future of nicotine addiction therapy. Annual Review of Medicine, 67, 467–486. https://doi.org/10.1146/annurev-med-111314-033712
20. Koprivnikar H, Zorko M, Drev A, Hovnik Keršmanc M, Kvaternik I, Macur M (2015). Uporaba tobaka, alkohola in prepovedanih drog med prebivalci Slovenije, ter neenakosti in kombinacije te uporabe. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.
21. Hashibe, M., Brennan, P., Benhamou, S., Castellsague, X., Chen, C., Curado, M. P., … Boffetta, P. (2007). Alcohol drinking in never users of tobacco, cigarette smoking in never drinkers, and the risk of head and neck cancer. Journal of the National Cancer Institute, 99(10), 777–789. https://doi.org/10.1093/jnci/djk179
22. Bagnardi, V., Rota, M., Botteri, E., Tramacere, I., Islami, F., Fedirko, V., … La Vecchia, C. (2015). Alcohol consumption and site-specific cancer risk: A comprehensive dose–response meta-analysis. British Journal of Cancer, 112(3), 580–593. https://doi.org/10.1038/bjc.2014.579
23. Jun S, Park H, Kim UJ, Lee HA, Park B, Lee SY, Jee SH, Park H. The Combined Effects of Alcohol Consumption and Smoking on Cancer Risk by Exposure Level: A Systematic Review and Meta-Analysis. J Korean Med Sci. 2024 May;39(22):e185. https://doi.org/10.3346/jkms.2024.39.e185
24. Rosoff DB, Davey Smith G, Mehta N, Clarke T-K, Lohoff FW (2020) Evaluating the relationship between alcohol consumption, tobacco use, and cardiovascular disease: A multivariable Mendelian randomization study. PLoS Med 17(12): e1003410. https://doi.org/10.1371/journal.pmed.1003410
25. Hongli Z, Bi X, Zheng N, Li C, Yan K (2021) Joint effect of alcohol drinking and tobacco smoking on all-cause mortality and premature death in China: A cohort study. PLoS ONE 16(1):e0245670. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0245670
26. Vallée, A. (2023). Associations between smoking and alcohol consumption with blood pressure in a middle-aged population. Tobacco Induced Diseases, 21(May), 61. https://doi.org/10.18332/tid/162440
27. Paz-Graniel, I., Kose, J., Duquenne, P., Babio, N., Salas-Salvadó, J., Hercberg, S., Galan, P., Touvier, M., Fezeu, L. K., & Andreeva, V. A. (2025). Alcohol, smoking and their synergy as risk factors for incident Type 2 Diabetes. American Journal of Preventive Medicine, 108011. https://doi.org/10.1016/j.amepre.2025.108011
28. Sun, S., Wang, Y., Hou, H., Chen, L., Niu, Y., Shao, Y., & Zhang, X. (2025). Analysis of chronic disease comorbidity patterns in middle-aged and elderly smokers in China: The China Health and Retirement Longitudinal Study. PLOS ONE, 20(3), e0319026. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0319026
29. ‌Mishra, V. K., Srivastava, S., T., M., & Murthy, P. V. (2021). Population attributable risk for multimorbidity among adult women in India: Do smoking tobacco, chewing tobacco and consuming alcohol make a difference? PLOS ONE, 16(11), e0259578. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0259578
30. Hamułka, J., Zielińska, M. A., & Chądzyńska, K. (2018). The combined effects of alcohol and tobacco use during pregnancy on birth outcomes. Roczniki Panstwowego Zakladu Higieny, 69(1), 45–54.
31. Hongli, Z., Bi, X., Zheng, N., Li, C., & Yan, K. (2021). Joint effect of alcohol drinking and tobacco smoking on all-cause mortality and premature death in China: A cohort study. PLOS ONE, 16(1), e0245670. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0245670
32. Tobačni in nikotinski izdelki ter alkohol so mladim zelo dostopni (spletna stran NIJZ). Dostopno 23. 3. 2026 preko https://nijz.si/zivljenjski-slog/tobacni-in-povezani-izdelki/tobacni-in-nikotinski-izdelki-so-mladim-zelo-dostopni/
33. Gabrijelčič Blenkuš M, Hočevar Grom A, Kofol Bric T, Zaletel M (ur). (2025). Vpliv zdravstvenega sistema in fizičnega okolja na neenakosti v zdravju v Sloveniji. Izzivi in priložnosti med nacionalnimi politikami in lokalnimi praksami. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Dostopno 23. 3. 2026 preko https://nijz.si/publikacije/vpliv-zdravstvenega-sistema-ter-fizicnega-okolja-na-neenakosti-v-zdravju-v-sloveniji/