Ob akciji 40 dni brez alkohola in regijskih obeležitvah DBA: Nazdravimo življenju in naredimo korak k človeku

Vabimo vas, da se nam pridružite na regijskih obeležitvah Dneva brez alkohola (DBA) po Sloveniji, kjer skozi različne aktivnosti odpiramo prostor za pogovor o zdravih življenjskih izbirah ter ponujamo informacije in podporo vsem, ki želijo narediti spremembo.

Če se dogodkov ne morete udeležiti, vas vabimo, da si ogledate utrinke in poročila z obeležitev po različnih krajih Slovenije ter začutite del vzdušja, povezovanja in skupnih prizadevanj za bolj odgovoren odnos do pitja alkohola.

⇒ Več o akciji 40 dni – tukaj in tiskovni konferenci – tukaj. 
⇒ Napovednik dogodkov Dan brez alkohola 2026  – tukaj. 
⇒ Utrinki z regijskih obeležitev po Sloveniji:

• • DBA Šentviška gora, 24. februar 2026 + DBA Tolmin, 26. februar 2026 – tukaj.
  • DBA Murska Sobota, 19. marec 2026 – tukaj.
  • DBA Koper, 26. marec 2o26 – tukaj
  • DBA Novo mesto, 27. marec 2026 – tukaj
  • DBA Ljubljana, 7. april 2026 – tukaj
  • DBA Kranj, 15. april 2026 – tukaj

DBA Šentviška gora, 24. februar 2026 + DBA Tolmin, 26. februar 2026

NIJZ OE Nova Gorica je letos Dan brez alkohola organiziral v občini Tolmin. Skupaj z Zdravstvenovzgojnim centrom Zdravstvenega doma Tolmin in Društvom ko-RAK.si ter Občino Tolminje prebivalcem teh hribovitih predelov v sproščenem in poučnem vzdušju predstavili številne aktivnosti, ki osvetljujejo pomen odgovornega odnosa do pitja alkohola ter nudijo informacije in podporo tistim, ki želijo spremeniti ali izboljšati svoje življenjske navade.

Uvodno predavanje o duševnem zdravju, je udeležencem pomagalo razumeti, da so težave s stresom, tesnobo in depresijo, lahko tesno povezane tudi s tveganim in škodljivim pitjem alkoholnih pijač. Udeleženke so odkrito delile tudi osebne izkušnje. Ena izmed njih je povedala, da je depresijo premagala s hojo v hribe – na Tolminskem jih res ne manjka – in s tem navdihnila razmislek o zdravih načinih soočanja s stiskami.

Ob predstavitvi škodljivih vplivov etanola na zdravje je bilo posebej odmevno spoznanje, da alkohol povzroča kar sedem vrst raka, kar je mnoge udeležence presenetilo. Podatek, da alkohol vsak dan povzroči več kot dve smrti v Sloveniji, in da se skoraj polovica teh smrti zgodi pred 65. letom starosti pa je udeležence spodbudil k še večjemu razmisleku o vplivu alkohola na zdravje.

Alkohol povzroča kar sedem vrst raka

Sledil je pogovor ob »razbijanju« mitov na SOPA kolesu sreče. Pokazalo se je, kako globoko so nekatera prepričanja zakoreninjena: da žganje prežene prehlad in nas pogreje, da kozarec po obilnem obroku pomaga prebavi, da eno pivo še ne vpliva na vožnjo, ali da alkohol znižuje holesterol. Še eno izmed presenečenj je bilo, da mit »rdeče vino je dobro za zdravje« nima strokovne podlage.

Na dogodku so udeleženci spoznali tudi različne vire pomoči, ki so na voljo v regiji, kot je svetovanje SOPA za opuščanje tveganega in škodljivega pitja alkohola pri odraslih, v zdravstvenovzgojnih centrih in centrih za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih.

Svetovanje SOPA na voljo v CKZ/ZVC oz. zdravstvenih domovih po Sloveniji

V Goriški statistični regiji 77 % polnoletnih prebivalcev med 18 in 74 let vsaj občasno pije alkohol, kar je nekoliko nad slovenskim povprečjem (74%). 48 % je takšnih, ki so v enem letu vsaj enkrat pili tvegano ali škodljivo, kar je tudi nad slovenskim povprečjem (44%). Od 2012 – 2023 je zaznati sicer rahel porast deleža abstinentov – v letu 2023 je ta znašal 23 %, kar je nižje od slovenskega povprečja, ki znaša 26%.  Prometne nezgode, kjer je povzročitelj pod vplivom alkohola, je 9,5 % medtem ko je v Sloveniji ta delež 8,7 %. Tudi stopnja bolezni pripisljivih alkoholu je je nekoliko višja (1,8 na 1000 prebivalcev) od slovenskemu povprečja, ki znaša 1,6 na 1000 prebivalcev.

Pripravila: Irena Jerič, NIJZ OE Nova Gorica, območna odgovorna oseba za pristop SOPA

Natančne številke, koliko je takšnih oseb, ostajajo neznanka, pravijo pa, da vsak pozna osebo, ki je kdaj v življenju imela težave zaradi alkohola. To nakazuje na obširno alkoholno problematiko, s katero se soočamo v Sloveniji, kar kažejo tudi številke. V Sloveniji je leta 2024 registrirana poraba alkohola na posameznika, starejšega od 15 let, znašala 86,2 l piva in 41,9 litrov vina in 3,8 litre žganih pijač. Govorimo o večji porabi kot leto prej. ATADD podatki (Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah) iz leta 2023 pa nam povedo več o značilnih vzorcih pitja. Po eni strani nakazujejo porast oseb, ki alkohola sploh ne pijejo, saj naj bi bilo teh 26 %. Po drugi strani, pa se je med tistimi, ki alkohol pijejo, povečal delež oseb, ki pijejo na tvegan in škodljiv način (teh je med osebami, ki pijejo, 59 %). S tem tvegajo ali pa so pri njih že prisotne negativne posledice zaradi pitja alkohola.

Med tistimi, ki alkohol pijejo, se je povečal delež oseb, ki pijejo na tvegan in škodljiv način

Danes vemo, da lahko v navezavi z alkoholom govorimo o vsaj 200 neposredno povezljivih vrstah poškodb ali obolenj. To niso samo bolezni jeter, ampak tudi različna rakava obolenja, ki so najpogostejša v različnih predelih prebavnega trakta. Kdaj pa pozabimo tudi na vse tiste kratkoročne posledice, ki se lahko kažejo v slabši delovni storilnosti, odsotnosti z dela, padcu imunskega sistema, slabšemu spancu, razdražljivemu razpoloženju in pogostejšim konfliktom. Slednje nima vpliva samo na posameznika, ki pije, temveč tudi na njegove bližnje osebe, saj so pogosti tudi težji prepiri in neustrezna komunikacija. Alkohol prav tako poglablja odtujenost v tesnejših medosebnih odnosih. Vse to predstavlja korake stran od človeka.

Alkohol poglablja odtujenost v tesnejših medosebnih odnosih

Sodelavka NIJZ (SOPA pristop) in psihologinja Karmen Henigsman, ki deluje na področju alkohola, je na novinarski konferenci izpostavila, da lahko 40 dni brez alkohola predstavlja pomembno obdobje, ki ponuja prostor za to, da naredimo tako korake bližje k sebi kot tudi bližje k človeku. »Pri tem pomaga razmislek o tem, kako lahko v obdobju, ko ne pijemo alkohola, poskrbimo za svoje medosebne odnose, najdemo nove oblike druženja ali sebi namenimo nove oblike sproščanja ali počnemo stvari, za katere je vedno primanjkovalo časa. To je tudi obdobje, ko lahko v solidarnosti spodbudimo druge osebe, ki so se odločile, da alkohola ne pijejo, ali pa neobsojajoče podpremo nekoga, ki ima že prisotne težave zaradi alkohola,« je poudarila. Kadar ne vemo, kaj svetovati posamezniku, ki ima sam težave s pitjem alkohola, so nam lahko v pomoč smernice prve psihološke pomoči v primeru tveganega pitja alkohola, ki jih lahko najdete na spletni strani NIJZ-ja.

Naredimo korake bližje k sebi kot tudi bližje k človeku

Predstavila je možnosti ustrezne podpore, ko se posameznik odloči za bolj spremembe: »Za vse, ki bi si želeli podpore pri opuščanju pitja alkohola, preden to zaide v težje oblike, so v Sloveniji na voljo preventivna svetovanja SOPA, ki se s strani posebej usposobljenih strokovnjakov izvajajo v centrih za krepitev zdravja oz. zdravstvenovzgojnih centrih, ki delujejo v okviru lokalnih zdravstvenih domov. Svetovanja so dostopna brezplačno in namenjena temu, da s strokovnjakom pogledate svoj odnos do pitja alkohola in skupaj najdeta način zmanjšanja pitja, ki je vam bližji in najbolj izvedljiv. Veseli nas, da se po tovrstno podporo obrača vedno več ljudi in, da jo lahko nudimo po vseh regijah Slovenije. V omenjenih centrih je prav tako na voljo delavnica Zdravi odnosi, ki nas spodbudi k učenju veščin, ki omogočajo bolj kakovostne medosebne odnose in bolj kakovosten odnos do sebe.« Za več informacij v navezavi na alkohol in pomoč, ki je v Sloveniji na voljo, preverite vire pomoči TUKAJ.

V Sloveniji so na voljo preventivna svetovanja SOPA

Tudi letos bomo akcijo 40 dni brez alkohola podprli z mnogimi dogodki in v vseh regijah po Sloveniji obeležili Dan brez alkohola. Vabljeni, da se nam pridružite in nas za informacije spremljate našo spletno stran. Pri SOPA pristopu verjamemo, da se vsaka sprememba začne s prvim korakom v smeri izboljšanja naše kakovosti življenja in naših medosebnih odnosov. Zato nazdravimo življenju in naredimo korak k človeku.

Nazdravimo življenju in naredimo korak k človeku

Več o akciji 40 dni brez alkohola – tukaj. 
Napovednik dogodkov Dan brez alkohola 2026  – tukaj. 

Na dogodkih želimo razbijati mite in vas vabimo, da preverite, kateri miti o pitju ne držijo in kako lahko že manjše spremembe koristijo vašemu zdravju. Prav tako želimo odpreti pogovor o zdravih življenjskih izbirah v našem vsakdanu in spodbuditi k razmisleku o možnih spremembah v smeri izboljšanja kakovosti življenja. Obiskovalci bodo na stojnicah izvedeli več o tem, kakšna je problematika pitja alkohola v slovenski družbi in na kakšen način lahko vzpostavimo odgovoren odnos do pitja alkohola. Na voljo bodo tudi informacije o virih pomoči v regiji ter o svetovanjih, ki potekajo v zdravstvenih domovih oz. zdravstvenovzgojnih centrih in centrih za krepitev zdravja, s katerimi želimo posameznikom ponuditi priložnost za razmislek o njihovih medsebojnih interakcijah ter odnosu do samega sebe. Več o tem lahko najdete tukaj. Nekateri dogodki pa bodo zaprte narave in namenjeni strokovni javnosti v lokalnem okolju.

Dogodki DBA se bodo odvijali ob naslednjih dneh (ta članek še dopolnjujemo z dogodki):

ODPRTI DOGODKI (dogodki, ki so namenjeni vsem mimoidočim in zainteresiranim)

DBA Šentviška Gora, torek, 24. februar 2026 – 09:00 do 11:00

• Lokacija: Šentviška Gora (prostori Krajevne skupnosti), Šentviška Gora 19, Šentviška Gora, 5283 Slap ob Idrijci
• Aktivnosti: Predavanje o duševnem zdravju, delavnica Skupaj nazdravimo življenju! – pogovor o zdravih alternativah in virih pomoči, nagradna igra, poligon, živa knjižnica ter razstava SOPA.
• Sodelujoči: NIJZ OE Nova Gorica; ZD Tolmin ZVC; ko-RAK.si Društvo za boj proti raku in drugim kroničnim boleznim; KS Šentviška Gora; KS Tolmin; CSD Severna Primorska Enota Tolmin.

DBA Tolmin, četrtek, 26. februar 2026 – 09:00 do 11:00

• Lokacija: Tolmin (prostori Krajevne skupnosti), Mestni trg 6, 5220 Tolmin
• Aktivnosti: Predavanje o duševnem zdravju, delavnica Skupaj nazdravimo življenju! – pogovor o zdravih alternativah in virih pomoči, nagradna igra, poligon, živa knjižnica ter razstava SOPA.
• Sodelujoči: NIJZ OE Nova Gorica; ZD Tolmin ZVC; ko-RAK.si Društvo za boj proti raku in drugim kroničnim boleznim; KS Šentviška Gora; KS Tolmin; CSD Severna Primorska Enota Tolmin.

DBA Koper, četrtek. 26. marec 2026 – 10:00 do 14:00

• Lokacija: Koper, kavarna Caffè Verde (Verdijeva ulica 5, Koper)
• Aktivnosti: Živa knjižnica: možnost pogovora z osebo z izkušnjo s težavami v duševnem zdravju ali s strokovnim delavcem glede alkoholne problematike; Informacijska točka: miti in resnice, viri pomoči, zdrave alternative, psihološka prva pomoč; SOPA kolo s praktičnimi nagradami.
• Sodelujoči: NIJZ OE Koper, Dnevni delovno terapevtski center Barčica, Varstveno delovni center Koper in Društvo Šent.

Vabilo na dogodek DBA Koper se nahaja tukaj: Vabilo

Vabilo na dogodek DBA Koper v italijanščini se nahaja tukaj: Vabilo

DBA Ormož, četrtek, 2. april 2026 – 09:00 do 11:30

• Lokacija: Zdravstveni dom Ormož
• Aktivnosti: stojnici s promocijskimi gradivi s področja zdravega življenjskega sloga, predstavitev delavnic SOPA, zdravi odnosi in zdrave izbire
• Sodelujoči: NIJZ OE Maribor, ZD Ormož (oziroma CKZ Ormož)

STROKOVNI DOGODKI (dogodki, ki so namenjeni strokovni javnosti in so zaprtega tipa)

DBA Murska Sobota, OE NIJZ Murska Sobota, četrtek, 19. marec 2026 – 9:00 do 13.00

• Lokacija: Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
• Strokovni dogodek za vse deležnike v regiji, ki jih problematika zanima. Naslov dogodka: Alkohol, kultura in mladi: med normo, izbiro in trezno radovednostjo
• Aktivnosti: Strokovno srečanje razdeljeno na 2 sklopa: Alkohol v slovenski družbi in kulturi  / Mladi in alkohol danes: pogled mladih in stroke (dijaki 3. letnika Gimnazije Murska Sobota, Maja Roškar in Jasmina Črnko Papić, NIJZ)
• Sodelujoči: Nacionalni inštitut za javno zdravje območna enota Murska Sobota, PIŠK MS, GMS

Vabilo in program dogodka DBA Murska Sobota se nahajata tukaj: Vabilo in program

DBA Novo mesto, OE NIJZ Novo mesto, petek, 27. marec 2026 – 9:00 do 14.00

• Lokacija: Velika zelena dvorana DSO Trebnje, Stari trg 63, 8210 Trebnje.
• Strokovno srečanje vseh profilov strokovnjakov iz vseh regijskih ZVC/CKZ v zdravstveni regiji Novo mesto
• Aktivnosti: Prvo takšno srečanje z namenom spodbujanja delitve informacij in primerov dobrih praks med različnimi profili sodelavcev iz regijskih ZVC/CKZ. Osrednja tema bo odkrivanje in naslavljanje TŠpA pri udeležencih različnih delavnic v ZVC/CKZ.
  lokacija je DSO Trebnje.

DBA Slovenj Gradec, OE NIJZ Ravne na Koroškem, torek, 31. marec 2026 – 10:00 do 14.00

• Lokacija: MKC Slovenj Gradec, Ozare 18, 2380 Slovenj Gradec
• Strokovno srečanje za zdravstvena delavce in sodelavce ter širše: Dan brez alkohola – Povezani za zdravo skupnost
• Aktivnosti: Skupnostni pristop (Neda hudopisk); Prepoznavanje TŠPA in SOA, ciljne skupine, napotovanje v  vire pomoči (Branka Božank); Analiza delavnic SOPA; Delavnica po skupinah: tipični klienti, uporabniki, pacienti posameznih služb; Predstavitev Programa SKOS; Predstavitev Programa SVIT
• Sodelujoči: NIJZ OE Ravne na Kor., NIJZ OE Celje, ZVC Ravne na Koroškem

Vabilo in program dogodka DBA Slovenj Gradec se nahaja tukaj: Vabilo in program

DBA Novo mesto, OE NIJZ Novo mesto, torek, 31. marec 2026 – 13:30 do 14.30

• Lokacija: na spletu
• Strokovno srečanje, namenjeno vsem zdravnikom in referenčnim sestram iz ADM v regiji
• Aktivnosti: Predstavitev preventivnega pristopa SOPA (Ana Peršič); Predstavitev izvajanja SOPA delavnice v praksi in dobrih praks

DBA Ljubljana, OE NIJZ Ljubljana, torek, 7. april 2026 – 09:00 do 13.00

• Lokacija: Predavalnica NIJZ, Zaloška 29, Ljubljana
• Strokovno srečanje za predstavnike za družbene dejavnosti občin, CSDje, ZDje, NVOje in lokalne medije v zdravstveni regiji Ljubljana
• Aktivnosti: Zdravje v občini; Neenakosti v zdravju; Predstavitev novih smernic za prehrano v šolskem okolju; Namen in pomen pristopa SOPA, skupnostni pristop in lokalne alkoholne politike; Predstavitev delavnice Individualno svetovanje za opuščanje tveganega in škodljivega pitja alkohola in predstavitev primera;  Stojnica z gradivi; Kolo zdravja s kvizom in nagradami; Poligon za uporabo očal za simulacijo opitosti
• Sodelujoči: NIJZ OE LJ, ZVC Medvode

DBA Kranj, OE NIJZ Kranj, sreda, 15. april 2026 – 9:00 do 13.00

• Lokacija: Kovačnica – Podjetniški inkubator Kranj
• Strokovni dogodek za vodstva gorenjskih občin, njihove predstavnike za družbene dejavnosti in lokalne medije
• Aktivnosti: Zdravje na gorenjskem;  Zdravje v občini; Neenakosti v zdravju; Skupnostni pristop; Namen in pomen pristopa SOPA; Predstavitev delavnice “Individualno svetovanje za opuščanje tveganega in škodljivega pitja alkohola” in predstavitev primera; Stojnica z gradivi; Kolo zdravja s kvizom in nagradami; Poligon za uporabo očal za simulacijo opitosti
• Sodelujoči: Nacionalni inštitut za javno zdravje območna enota Ljubljana in Kranj, Center za krepitev zdravja Kranj, Inštitut Utrip

⇒ Izbrani viri za izpostavljena nekatera sporočila:

• Toksičnost alkohola (etanola), tu: (Zakhari, 2006: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17718403/; Lieber, 2005: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15763227/)
• Povezanost pitja alkohola z rakavimi obolenji in rakom dojke pri ženskah, tu (Sohi et al, 2024: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/39581746/)
• Povezanost pitja alkoholnih pijač s tveganjem za srčno-žilne bolezni in s tveganjem za srčno popuščanje, ki je med najpogostejšimi posledicami srčno-žilnih bolezni, tu (Wood idr., 2018: https://www.thelancet.com/action/showPdf?pii=S0140-6736%2818%2930134-X), ter stališče Svetovne federacije za zdravje srca, da znanstveni viri ne podpirajo hipoteze o zaščitnem učinku zmernega pitja alkohola na zdravje srca, tu (Svetovne federacije za zdravje srca, 2022: https://world-heart-federation.org/news/no-amount-of-alcohol-is-good-for-the-heart-says-world-heart-federation/);
• Več o učinkih pitja alkohola ob dojenju (Mennella in Beauchamp, 1991: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/1896276/; Mennella in Pepino, 2010 https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC2980825/ ; Pepino, Steinmeyer in Mennella, 2007: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17433009/; Greiner , 2019: https://www.researchgate.net/publication/332263539_Alcohol_and_Breastfeeding_a_review_of_the_issues ),
• Delavnice SOPA – podpora ob opuščanju (čezmernega) pitja alkohola: https://sopa.si/kam-po-pomoc/)

⇒ Ogled podkasta je možen tukaj (https://n1info.si/zdravje/zdravje-z-alenko-kesar/ali-je-kozarec-rdecega-po-kosilu-res-koristen-za-zdravje/).

⇒ Še o nekaterih mitih več, dr. Maja Roškar tu (https://shorturl.at/TZgsN).

⇒ Kampanja SOPA o mitih ‘Nazdravi življenju’ (https://sopa.si/nazdravi-zivljenju-brez-alkohola/).

Kaj se dogaja z mojim telesom, ko spijem alkoholno pijačo?

Ko oseba v telo vnese alkohol, sledi več pomembnih fizioloških sprememb. Alkohol sprošča gladke mišice v stenah krvnih žil, zaradi česar se periferne žile pod kožo in predvsem v okončinah razširijo (vazodilatacija). Topla kri se iz notranjosti oz. jedra telesa premakne bliže površini kože in, ker ta dvig toplote zaznajo tudi možgani, ima oseba občutek ogretosti. Gre za kratkotrajen učinek, ki v resnici pospeši izgubo telesne toplote. Kri, ki bi sicer grela notranje organe, sedaj hladi kožo, toplota pa izpareva v okolje. Telesna jedra (notranji organi) se pri tem začnejo hitreje ohlajati, notranja temperatura začne padati, pri čemer posameznik niti ne zaznava, da se ohlaja. Zaradi tega telo tudi ne sproži zaščitnega ukrepa, ki je drgetanje, zaradi česar se poveča tveganje za podhladitev. Alkohol vpliva tudi na zavest in presojo, zato oseba težje oceni, kako zelo jo zebe ali kako nevarne so vremenske razmere. Posledično lahko oseba ostane predolgo na mrazu ali se ne obleče razmeram ustrezno (1,2,3).

Zmanjšana presoja zaradi pitja alkoholnih pijač lahko vodi tudi do več padcev, poškodb in zmedenosti. Že manjše količine popitega alkohola povečajo tveganje za smrt,  zato alkohol ni primeren način za ogrevanje, še posebej ne, če je oseba na prostem izpostavljena zunanjim zimskim elementom, kot so lahko vlaga, veter in mraz.

Za ohranjanje telesne toplote pozimi priporočamo (prilagojeno po priporočilih prebivalcem – NIJZ, (3)):

• Izgodibanje aktivnostim na prostem v neugodnih vremenskih razmerah – dodatno povečujejo možnost podhladitve. Izredno nizke temperature, dež/sneg in veter povečujejo občutek in učinek mraza na telo. Ob slabih razmerah lahko ostanemo v notranjih prostorih in toplino najdemo tudi v krogu najbližjih;
• Pravilna izbira (več) slojev izolativnih oblačil – topla (volnena, puhasta), izolativna oblačila zadržujejo topel zrak ob telesu in zmanjšujejo izmenjavo toplote z okolico. Oblecite se v več slojih, ki jih lahko ob spremembah zunanje temperature ustrezno prilagajate;
• Pitje toplih brezalkoholnih napitkov kot so čaji ali juhe – s čaji in juhami poleg tekočine in toplote, v telo vnašate še druge snovi, ki jih telo potrebuje, kot so vitamini, elektroliti idr. Obudite spomin na kakšen babičin recept, po njem pripravite juho, ki jo prelijete v termovsko posodo in jo za gretje ob zunanjih aktivnostih vzemite seboj;
• Telesna dejavnost – spodbuja kroženje krvi po telesu in dviguje telesno temperaturo. Kadar je mraz je pomembno, da ohranjamo telo v gibanju. Če za to ne poskrbimo sami, nam pomaga telo. Se spomnite kako? Z drgetanjem J.;
• Izogibanje pitju alkoholnih pijač pred in med izpostavljenostjo mrazu.

Aktivnosti na prostem v zimskem času lahko predstavljajo zdravo, sproščujočo, zabavno in idilično izkušnjo.
S pametnimi odločitvami, kot je tudi nepitje alkohola, boste lahko v teh izkušnjah uživali dlje bolje in varno.

Če želite podporo pri zmanjšanju in opuščanju pitja alkohola lahko več informacij najdete TUKAJ.

Viri:

1. Granberg PO. Alcohol and cold. Arctic Med Res. 1991;50 Suppl 6:43-7. PMID: 1811578.
2. Szpak D, Groszek B, Obara M, Kusiak M. Thermoregulatory dysfunction secondary to acute ethanol poisoning. Przegl Lek. 1995;52(5):281-3. PMID: 7644696
3. Priporočila prebivalcem za ravnanje v mrzlem vremenu [spletna stran]. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Dostopno 23. 10. 2025 preko https://nijz.si/moje-okolje/zrak/priporocila-prebivalcem-za-ravnanje-v-mrzlem-vremenu/

Kot je dolga in zanimiva zgodovina človeštva, je precej dolga tudi njegova povezava s pitjem alkohola, ki sega že nekaj tisočletij nazaj. Prvi dokazi o pripravi in pitju alkoholnih pijač so bili najdeni v vasi iz obdobja neolitika na Kitajskem (okrog 7000 let pred našim štetjem), kjer so raziskovalci našli ostanke fermentiranih pijač, narejenih iz riža, medu in sadja (1).

Prav tako pa lahko v zgodovini najdemo tudi zavedanje o negativnih vplivih pitja alkoholnih pijač na posameznikovo zdravje, saj so o tem pisali že že nekje okoli 3000 let pred našim štetjem v Mezopotamiji, kjer so bili najdeni sumerski spisi, znani kot Ur-Nammujev zakonik, v katerih so zapisane prve kazni za povzročanje škode v opitem stanju (1).

Čeprav je alkohol danes še vedno pogost spremljevalec našega družabnega življenja, je hkrati vedno več znanstvenih spoznanj o njegovih škodljivih vplivih na zdravje posameznika, njegove odnose in širšo družbo. Kljub naraščajočemu številu argumentov, zakaj predstavlja pitje alkohola tveganje, pa so se skozi čas vedno znova pojavljali različni miti, s pomočjo katerih se družbeno pogosto normalizira pitje alkohola, posamezniki pa na ta način lažje opravičujejo svoje pivske navade. Taki miti se lahko pojavijo in obdržijo kot posledica prepletanja različnih družbenih, psiholoških in ekonomskih dejavnikov.

Tokrat si pobliže poglejmo enega izmed še vedno najbolj zakoreninjenih mitov v Sloveniji ter širše in sicer, da je »deci rdečega vina ob kosilu dobro za srce in ožilje«.

Ali imamo v Sloveniji težave s pitjem alkohola?

Slovenija je po porabi alkohola nad povprečjem Evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije. To je sicer tudi regija, v kateri se popije največ alkohola. Po izračunih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je registrirana poraba alkohola v letu 2023 v Sloveniji znašala 9,7 l čistega alkohola. Ta številka zajema  88 litrov piva, 35,5 litrov vina in 3,5 litre žganih pijač na odraslega prebivalca, starega 15 in več let (2). Slednje dodatno podkrepi tudi podatek, da kar 44 % odraslega prebivalstva najmanj enkrat letno pije čezmerno (starost 18 – 74 let) (3).

Z alkoholom ima izkušnjo tudi pomemben delež mladostnikov, ki se z njim prvič srečajo že zelo zgodaj. Podatki iz raziskave HBSC – Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, ki jo na NIJZ izvedemo vsake štiri leta, za leto 2022 kažejo, da je alkoholne pijače vsaj enkrat v življenju že pilo 21,3 % 11-letnikov, 46,3 % 13-letnikov in 70,1 % 15- letnikov in 83,9 % 17-letnikov (4).

Raziskave kažejo, da obstaja močna povezava med vzorci pitja alkohola pri odraslih in vzorci, ki jih glede tega razvijejo otroci in mladostniki. Starši, sorojenci in drugi pomembni odrasli v otrokovem oz. mladostnikovem okolju (npr. učitelji, trenerji) s svojim vedenjem in odnosom do alkohola močno vplivajo na njihove norme, stališča in vedenje. Ko otroci vidijo, da odrasli pijejo pogosto, tudi tvegano, si to razlagajo kot sprejemljivo, normalno ali celo zaželeno vedenje. Tako se tveganje za zgodnje eksperimentiranje z alkoholom in kasnejše tvegano in škodljivo pitje občutno poveča. Poznavanje podatkov o rabi alkohola med mladimi nam omogoča pravočasno zaznavanje trendov, zgodnje ukrepanje in bolj ciljno usmerjene preventivne programe (2, 5).

Škodljive posledice zaradi pitja alkohola v Sloveniji predstavljajo velik  javnozdravstveni problem in so tudi veliko ekonomsko breme za našo državo. Ocenjeno ekonomsko breme zaradi škodljivega pitja alkohola  je v obdobju  2018-2019 znašalo v povprečju vsaj 105 milijonov evrov na leto. Pitje alkohola ima tudi mnoge socialne posledice, ki omenjeni številki zagotovo dodajo še dodatne stroške, ki pa jih zaradi težje sledljivosti ne moremo natančno oceniti (6).

Podatki nakazujejo, da smo v Sloveniji prav tako ranljivi in v veliki meri občutimo negativne učinke pitja alkohola, zato je pomembno, da fokus posvetimo mitom, ki med ljudmi vzbujajo napačna prepričanja o tem, kako alkohol vpliva na naše delovanje in telo.

Rojstvo mita o« kozarcu rdečega vina za zdravje«

Napačne interpretacije epidemioloških študij – »J krivulja«

Študija J-krivulje govori o razmerju med količino popitega alkohola in tveganjem za umrljivost (zlasti zaradi srčno-žilnih bolezni). Če to razmerje prikažemo na grafu, nastane oblika črke J, ki opredeljuje, da lahko določena količina vina pozitivno vpliva na nižjo umrljivost.

Koncept “J krivulje” v povezavi s pitjem alkohola in srčno-žilnimi obolenji izhaja iz epidemioloških študij, ki so se pojavile v 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja. Ena izmed prvih pomembnih raziskav na tem področju je bila objavljena leta 1979 v reviji The Lancet. A. S. Marmot in sodelavci so preučevali povezavo med pitjem alkohola in srčno-žilnimi boleznimi med britanskimi javnimi uslužbenci. Ugotovili so, da imajo posamezniki, ki alkoholne pijače pijejo »zmerno«, nižjo stopnjo smrtnosti zaradi srčno-žilnih bolezni v primerjavi z abstinenti in »težkimi« pivci, kar je privedlo do opisa t.i. “J-krivulje”(7).

Kot »zmerni« pivci so bili v raziskavi opredeljeni tisti moški respodenti, ki so dnevno popili od 1 – 34 g čistega alkohola, torej nekje do največ 4 standardne merice (britanski model). V anketi so sodelujoče spraševali po tem, koliko standardnih meric alkohola popijejo dnevno, pri čemer je standardno merico predstavljala alkoholna pijača, ki vsebuje od 8-10 g čistega alkohola, ali povedano drugače, ena standardna merica je predstavljala ali pol vrčka piva (284 ml), ali eno šilce žgane pijače (23-28 ml), ali pa dober deciliter vina (112 ml). Kot »težki« pivci so bili v raziskavi opredeljeni tisti moški respodenti, ki so dnevno popili več kot 34 g čistega alkohola. (7).

Danes izraza »zmerno« pitje alkohola ne uporabljamo več, saj so količine alkohola iz omenjene raziskave, glede na sodobna dognanja, že čez mejo manj tveganega pitja alkohola in predstavljajo tveganje ali pa že povzročajo škodo na posameznikovem zdravju.

Kasneje so se pojavile številne raziskave, ki jih je finančno podpirala alkoholna industrija in ki so se opirale na »J krivuljo« in so imele velik vpliv na popularizacijo ideje, da »zmerno« pitje alkohola, zlasti rdečega vina, »koristi srcu«. Pa vendar temu ni tako.

Zakaj se je izkazalo, da »J krivulja« ne drži? Sodobne raziskave so dokazale, da je koncept »J krivulje« napačen in pretirano poenostavljen iz več razlogov:

• Zamenjava vzročnosti: številne študije so v skupino abstinentov vključevale nekdanje čezmerne pivce in osebe z že razvito zasvojenostjo z alkoholom, ki so prenehali piti zaradi slabega zdravja, kar je povečalo njihovo zaznano tveganje za bolezni (8).
• Neupoštevanje drugih dejavnikov: bolj zdrav življenjski slog, bolj kakovostno in uravnoteženo prehrano in višji socialno-ekonomski status, kar lahko zmanjša tveganje za bolezni (ne pa alkohol sam) (9).
• Dokazi o škodljivosti alkohola: novejše metaanalize so pokazale, da alkohol, tudi v majhnih količinah, povečuje tveganje za številne bolezni, vključno z rakom, hipertenzijo (visokim krvnim tlakom) in možgansko kapjo (10).

Grafični prikaz J – krivulje (33)

Vpliv naj bi imelo tudi financiranje  zgodnjih raziskav, saj so bile mnoge sicer podprte z javnimi sredstvi, vključno z vladnimi agencijami za zdravje in raziskovalnimi institucijami, vendar se je kasneje izkazalo, da je alkoholna industrija financirala nekatere študije, ki so poudarjale potencialne koristi t.i. »zmernega« pitja alkohola, kar je sprožilo pomisleke glede morebitne pristranskosti in vpliva na rezultate raziskav. Tako je npr. The New York Times je tako leta 2018 poročal, da je ameriški Nacionalni inštitut za zdravje (NIH) prekinil klinično študijo o učinkih »zmernega« pitja alkohola na zdravje, potem ko je bilo razkrito, da je bila delno financirana s strani alkoholne industrije (11).

Sodobne raziskave o vplivu pitja alkohola na naš srčno-žilni sistem so tako bolj kritične do koncepta “J krivulje”. Novejše študije so pokazale, da lahko že pitje znotraj meje manj tveganega pitja alkohola poveča tveganje za nekatere vrste raka in vrsto drugih zdravstvenih težav, kar demantira domnevne koristi »zmernega« pitja za srčno-žilno zdravje. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC) je danes dokazana neposredna povezava med vplivom pitja alkohola in razvojem kar sedmih vrst raka (ustne votline, žrela, grla, požiralnika, jeter, debelega črevesa in danke ter dojke), tudi ob pitju majhnih količin alkohola (12, 13, 14) – več o tem lahko preberete TUKAJ.

Francoski paradoks

Mit, da je rdeče vino dobro za srčno-žilni sistem in zdravje, izvira tudi iz 90-ih let prejšnjega stoletja s popularizacijo t.i. francoskega paradoksa. Koncept francoskega paradoksa izhaja iz opažanj, da imajo Francozi relativno nizko pojavnost srčno-žilnih bolezni kljub prehrani, bogati z nasičenimi maščobami. Raziskovalci so domnevali, da bi ta paradoks lahko bil posledica pitja rdečega vina ob obrokih (15). Rdeča vina vsebujejo resveratrol in druge rastlinske polifenole, rastlinska barvila, ki v našem organizmu delujejo antioksidativno, zmanjšujejo oksidativni stres ter lahko imajo v določenih količinah zaščitne lastnosti za srce in krvožilni sistem (16).

Danes vemo, da so bili podatki, ki so podpirali francoski paradoks, opazovalne narave, kar pomeni, da niso mogli dokazati vzročne povezave med pitjem vina in boljšim zdravjem srca in ožilja. Kasnejše študije so pokazale, da je nizka stopnja srčno-žilnih bolezni v Franciji, povezana z drugimi dejavniki, kot so telesna dejavnost, genetika, zdravstveni sistem in prehrana, saj v Franciji uživajo več sveže hrane,  zelenjave, sadja, rib in oljčnega olja, kar je značilno za mediteransko prehrano, ki ima znane koristi za naše srčno-žilno zdravje. Prav tako so Francozi dolgo uživali manj predelane hrane in sladkih pijač kot prebivalci nekaterih drugih zahodnih držav (17). Čeprav je resveratrol, spojina v rdečem vinu, pokazal nekaj potencialnih koristi v laboratorijskih pogojih (15), je količina, ki je prisotna v vinu, precej nizka. Da bi dosegli domnevne antioksidativne koristi resveratrola, bi morali zaužiti nepraktično in nevarno količino vina (18, 19) – za 500 mg resveratrola bi tako morali popiti kar 40 litrov rdečega vina na dan!

V naravi imamo sicer na voljo alternativen, zdrav in okusen vir antioksidantov, brez tveganj, ki jih s sabo prinaša etanol v alkoholnih pijačah, kot je npr. modro obarvano sadje – borovnice, temno grozdje, aronija, robide in črni bezeg. Antioksidante najdemo tudi v kakavu in temnih vrstah čokolade, arašidih, zelenem čaju,…(20)

Zakaj torej pitje alkohola ne koristi našemu zdravju:

1. Povečano tveganje za raka: pitje alkohola je povezano s povečanim tveganjem za različne vrste raka, vključno z rakom dojke, jeter, debelega črevesa in požiralnika. V Sloveniji je po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) letno približno 600 novih primerov raka neposredno povezanih s pitjem alkohola.Kljub dokazani povezavi med pitjem alkohola in nastankom raka je zavedanje o tem tveganju med prebivalci Slovenije še vedno nizko (21).
2. Srčno – žilne bolezni: vsakršno pitje poveča tveganje za atrijsko fibrilacijo, vrsto nerednega srčnega utripa, ki lahko povzroči možgansko kap in druge zaplete. Svetovna zveza za srce (WHF) je zavzela stališče, da nobena količina alkohola ne bi smela veljati za varno ali zaščitno pred srčno-žilnimi boleznimi (22, 23).
3. Zdravje možganov: Alkohol negativno vpliva na zdravje naših možganov, vodi v kognitivni upad in povečuje tveganje za demenco. Študija, objavljena v The BMJ, je pokazala, da je tudi pitje v manjših količinah lahko povezano z upadom možganskih funkcij (24).
4. Poškodbe jeter: čezmerno pitje alkohola lahko vodi v bolezni jeter, vključno z zamaščenostjo jeter, hepatitisom in cirozo. Nacionalni inštitut za zlorabo alkohola in alkoholizem (NIAAA) poudarja, da je alkohol glavni vzrok smrti zaradi bolezni jeter po vsem svetu (25, 26).
5. Zasvojenost in duševno zdravje: Alkohol je psihoaktivna snov in njegova čezmerna uporaba lahko vodi v zasvojenost in različne duševne težave, tudi depresijo in anksioznostjo (27).
6. Motnje spanja: Alkohol pred spanjem sicer lahko pomaga pri uspavanju, vendar bo naše spanje razdrobljeno, z več prebujanji in manj obnavljajoče, saj alkohol ruši arhitekturo spanja – več o vplivih pitja alkohola na spanje si lahko preberete TUKAJ (28).
7.  Prometna varnost: Alkohol zmanjšuje sposobnost za varno vožnjo, tudi pri manjši količini popitega alkohola in nizkih koncentracijah v krvi. Povzroča zmanjšano pozornost, upočasni reakcijski čas voznika, oslabi sposobnost ocenjevanja hitrosti in razdalje, zmanjša vidno polje (»tunelski vid«), poveča samozavest in pripravljenost na tveganje. Po podatkih Agencije za varnost prometa (AVP) so do konca meseca novembra 2024 zabeležili 1365 prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci v prometu. Alkohol je še vedno eden glavnih dejavnikov tveganja za prometne nesreče s smrtnim izidom, tako v Sloveniji kot tudi drugod po svetu (29).
8. Zdravje in varnost na delovnem mestu: Alkohol zmanjšuje koordinacijo, zbranost, natančnost in sposobnost presoje – vse to pa je  ključno za varno delo. Poveča tveganje za nesreče pri upravljanju strojev, orodij, vozil, padce, ureznine, opekline, neupoštevanje varnostnih postopkov. Tveganje je prisotno tudi pri »mačku« (torej po npr. prejšnji dan), ko je delovanje možganov še vedno upočasnjeno (30).
9. Vpliv na imunski sistem: posameznik, ki pije čezmerno, je bolj dovzeten za okužbe, saj alkohol oslabi naš imunski sistem, zmanjša tvorbo belih krvnih celic, poveča vnetja v telesu,… Telo se tako težje brani pred različnimi povzročitelji bolezni, zato so pogostejše okužbe dihal in prebavil, zmanjša se sposobnost celjenja ran idr (31).

Ponavljajoče se pitje alkoholnih pijač lahko privede do razvoja duševnih in vedenjskih motenj, vključno z zasvojenostjo z alkoholom. Vse to predstavlja vzroke skoraj trem četrtinam vseh hospitalizacij, ki jih neposredno pripisujemo alkoholu, nadaljnjo četrtino pa alkoholni bolezen jeter. Zaradi duševnih in vedenjskih motenj zaradi uporabe alkohola je bilo v opazovanem obdobju (med leti 2013 in 2021) 21.566 hospitalizacij. 75,6 % teh hospitalizacij je bilo med moškimi (21).

Tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja na veliko breme, ki ga čezmerno pitje alkohola predstavlja za javno zdravje (32).

Zaključek

Prepričanje, da je alkohol, vključno z rdečim vinom, koristen za človeško zdravje, je DOKAZANO MIT. Znanstveni dokazi kažejo, da je pitje alkohola povezano s številnimi zdravstvenimi tveganji, vključno z rakom, srčno-žilnimi boleznimi, poškodbami jeter, kognitivnim upadom in duševnimi težavami.

Branka Božank
območna odgovorna oseba za pristop SOPA

Viri:

1. History of alcoholic drinks. Zadnji dostop: april 2025 na https://en.wikipedia.org/wiki/History_of_alcoholic_drinks
2. Podatkovni portal NIJZ. Determinante zdravja. Alkohol. Registrirana poraba alkohola (2023). Zadnji dostop: maj 2025 na https://podatki.nijz.si/pxweb/sl/NIJZ%20podatkovni%20portal/
3. Hovnik Keršmanc M, Roškar M, Rehberger M, Lavtar D, Korošec A (2025 – v pripravi) Pitje alkoholnih pijač med prebivalci Slovenije: Izsledki Nacionalne raziskave o tobaku, alkoholu
4. Jeriček Klanšček H, Furman L, Roškar M, Drev A, Pucelj V, Koprivnikar H, Zupanič T, Korošec A (2023) Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji izsledki mednarodne raziskave HBSC 2022. Zadnji dostop: maj 2025 na https://nijz.si/wp-content/uploads/2023/10/HBSC_e_verzija_pop_2023-2.pdf
5. Odnos staršev in drugih odraslih do pitja pijač, ki vsebujejo alkohol, pomembno vpliva na pitje pri mladostnikih. Zadnji dostop: april 2025 na https://nijz.si/zivljenjski-slog/alkohol/odnos-starsev-in-drugih-odraslih-do-pitja-pijac-ki-vsebujejo-alkohol-pomembno-vpliva-na-pitje-pri-mladostnikih/
6. Sedlak S, Zaletel M, Roškar M, Sambt J (2022) Ekonomske posledice tveganega in škodljivega pitja alkohola v Sloveniji v obdobju 2018-2019, 22-23. Zadnji dostop: april 2025 na https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/ekonomske_posledice_pitja_alkohola_2018-2019.pdf
7. Marmot M, Shipley M, Rose G, Thomas B J (1981) Alcohol and mortality: A U – shaped curve, 580 – 583, The Lancet, Volume 317, Issue 8220.
8. Sockwell T et al (2016) Do “Moderate” Drinkers Have Reduced Mortality Risk? A Systematic Review and Meta-Analysis of Alcohol Consumption and All-Cause Mortality. Zadnji dostop: maj 2025 na https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC4803651/
9. Naimi T, Brown D, Brewer, R et al. (2005) Cardiovascular risk factors and confounders among nondrinking and moderate-drinking U.S. adults. Zadnji dostop: maj 2025 na https://www.ajpmonline.org/article/S0749-3797(05)00012-7/abstract
10. GBD 2016 Alcohol Collaborators (2018) Alcohol use and burden for 195 countries and territories, 1990–2016: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2016, 1015 – 1035, The Lancet, Volume 392, Issue 10152. Zadnji dostop:  maj 2025 na https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(18)31310-2/fulltext
11. Rabin R (2018) Funded by Alcohol Industry, Federal Study on Drinking Is Shut Down, The New York Times. Zadnji dostop: maj 2025 na https://www.nytimes.com/2018/06/15/health/alcohol-nih-drinking.html
12. No level of alcohol consumption is safe for our health (2023), WHO. Zadnji dostop: maj 2025 na https://www.who.int/europe/news/item/04-01-2023-no-level-of-alcohol-consumption-is-safe-for-our-health
13. IARC (2024). Reduction or cesation of alcoholic beverage consumption. IARC Handb Cancer Prev. 20A: 1 -334, dostopno na  https://publications.iarc.who.int/638
14. Rumgay H et al (2021). Global burden of cancer in 2020 attributable to alcohol consumption: a population-based study”, The Lancet Oncology. Zadnji dostop: april 2025 na https://www.thelancet.com/journals/lanonc/article/PIIS1470-2045(21)00279-5/fulltext
15. Renaud S, de Lorgeril M (1992) Wine, alcohol, platelets, and the French paradox for coronary heart disease. The Lancet, Volume 339, Issue 8808, 1523-1526. Zadnji dostop: maj 2025 na https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/014067369291277F
16. Baur J, Sinclair D (2006) Therapeutic potential of resveratrol: the in vivo evidence. Nature Reviews Drug Discovery, 5(6), 493–506. Zadnji dostop: maj 2025 na https://www.nature.com/articles/nrd2060
17. Ferrières J (2004) The French paradox: lessons for other countries. Heart, 90(1), 107–111. Zadnji dostop: maj 2025 na https://heart.bmj.com/content/90/1/107
18. Smoliga J, Baur J, Hausenblas H (2011) Resveratrol and health – A comprehensive review of human clinical trials. Molecular Nutrition & Food Research, 55(8), 1129–1141. Zadnji dostop: maj 2025 na https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/mnfr.201100143
19. Walle T et al (2004) High absorption but very low bioavailability of oral resveratrol in humans. Drug metabolism and disposition, Volume 32, Issue 12, 1377-1382. Zadnji dostop: maj 2025 na  https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15333514/
20. Salehi M, Mishra M, Nigam S, Goyal R (2021) Resveratrol (RV): A pharmacological review and call for further research. Biomedicine & Pharmacotherapy, Volume 143, 112164. Zadnji dostop: maj 2025 na: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0753332221009483
21. Radoš Krnel S, Hovnik Keršmanc M, Rozina E, Zupanc I (2024) Epidemiološko spremljanje porabe alkohola in izbranih zdravstvenih posledic rabe alkohola v Sloveniji v obdobju 2013-2021. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Zadnji dostop: april 2025 na https://nijz.si/wp-content/uploads/2024/09/Epidemiolosko-spremljanje-porabe-alkohola-in-izbranih-zdravstvenih-posledicah-rabe-alkohola-v-Sloveniji-v-obdobju-2013-2021-1.pdf

22. The impact of alcohol consumption on cardiovascular health, 20 Jan 2022. Zadnji dostop: april 2025 na https://world-heart-federation.org/news/no-amount-of-alcohol-is-good-for-the-heart-says-world-heart-federation/
23. Larsson S, Drca N, Wolk A (2014) Alcohol Consumption and Risk of Atrial Fibrillation: A Prospective Study and Dose-Response Meta-Analysis. Journal of the American College of Cardiology, Volume 64, Issue 3, 281-289. Zadnji dostop: april 2025 na https://www.jacc.org/doi/10.1016/j.jacc.2014.03.048
24. Topiwala A et al (2017) Moderate alcohol consumption as risk factor for adverse brain outcomes and cognitive decline: longitudinal cohort study. The BMJ, 357. Zadnji dostop: april 2025 na https://www.bmj.com/content/357/bmj.j2353
25. Alcohol’s Effects on the Body – National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism. Zadnji dostop: april 2025 na https://www.niaaa.nih.gov/alcohols-effects-health/alcohols-effects-body

26. Alcohol and the Human Body, Updated: January 2025, https://www.niaaa.nih.gov/alcohols-effects-health/alcohol-topics-z/alcohol-facts-and-statistics/alcohol-and-human-body
27. Puddephatt JA, Irizar P, Jones A, Gage S, Goodwin L (2021) Associations of common mental disorder with alcohol use in the adult general population: a systematic review and meta-analysis. Addiction, Volume 117, Issue 6, 1543-1572. Zadnji dostop: april 2025 na  https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/add.15735
28. Jerič I (2024) Alkohol in spanje. Zadnji dostop: april 2025 na https://sopa.si/alkohol-in-spanje/
29. Varne meje pitja alkohola v prometu ni! Zadnji dostop: april 2025 na https://www.avp-rs.si/varne-meje-pitja-alkohola-v-prometu-ni/
30. Kako vpliva uživanje alkohola na delo in naše telo? (2020) Zadnji dostop: maj 2025 na https://www.civis.si/kako-vpliva-uzivanje-alkohola-na-delo-in-nase-telo/
31. Trevejo-Nunez G, Kolls J, de Wit M (2015) Alcohol Use As a Risk Factor in Infections and Healing: A Clinician’s Perspective. Alcohol Res., 77-84. Zadnji dostop: maj 2025 na https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC4590615/
32. Global status report on alcohol and health 2018 – World Health Organization. https://iris.who.int/bitstream/handle/10665/274603/9789241565639-eng.pdf?sequence=1
33. Xi B et al (2017) »Relationship of Alcohol Consumption to All-Cause, Cardiovascular, and Cancer-Related Mortality in U.S. Adults«. Journal of the American College of Cardiology. Volume 70, Issue 8, 22 August 2017, Pages 913-922. Zadnji dostop: maj 2025 na   https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0735109717379986

Zakaj pitje alkohola kot sredstvo za sprostitev ni »primerno orodje«?

• Alkohol lahko sprva sicer povzroči občutek umirjenosti, sproščenosti ali celo evforije, kar pa je le posledica njegovega delovanja na živčni sistem – alkohol začasno upočasni delovanje naših možganov, predvsem centrov za nadzor in presojo. Ko učinek alkohola popusti, se pogosto pojavijo razdražljivost, nemir, slabo počutje, prav tako vse težave zaradi katerih smo se želeli sprostiti, še vedno čakajo na razrešitev, naše zmožnosti presoje pa so zaradi alkohola lahko zmanjšane.

• Če alkohol pogosto uporabljamo kot strategijo za sprostitev ali sredstvo za beg od težav, tvegamo razvoj zasvojenosti oziroma sindroma odvisnosti od alkohola. Za doseganje istega učinka tako potrebujemo vedno večje količine popitega alkohola, brez njega se vedno težje se soočamo s stresom, čezmerno pitje alkohola pa začne negativno vplivati še na številne druge vidike našega življenja (slabšanje odnosov z bližnjimi, na delovnem mestu; slabšanje telesnega in duševnega zdravja, konflikti, nesreče,…), kar lahko poveča stisko in deluje ravno nasprotno kot sprostitev.

Kako se sprostiti na zdrav, zabaven in varen način, brez alkohola?

Če smo bili nekaj časa vajeni, da iščemo sprostitev nekje ob pijači s prijatelji se ob spremembi lahko srečamo s tem, da nimamo zares idej, kaj lahko počnemo namesto tega. Pomembno je, da vsak sam zase najde tisto, kar ga veseli, kar mu je domače in presodi kaj je tisto kar želi ohraniti (npr. druženje s prijatelji) in kako sedaj ta čas, ki ga je prej namenil pitju alkohola, preživeti drugače.

Mogoče obudite kakšen hobi, ki je bil za vas zanimiv v preteklosti, a ste ga sčasoma opustili ali pa se lotite nečesa povsem novega.  Mnogi so se v takšni situaciji podali v različne aktivnosti, ki jih navajamo tukaj:

• telesna aktivnost (rekreativni šport po izbiri, kolesarjenje, plavanje, ples, velja tudi sprehod, še posebej v dobri družbi prijateljev ali štirinožnega kosmatinca);
• sprostitvene tehnike (npr. dihalne vaje, joga, meditacija, čuječnost, progresivna mišična relaksacija,…);
• obisk kulturnih in zabavnih dogodkov, koncertov, ogled filma;
• branje knjig;
• pogovor z bližnjimi ali po potrebi s strokovnjakom;
• različne oblike ročnih del (kvačkanje, šivanje, vezenje, oblikovanje gline ali umetnih mas,…),
• slikanje, risanje, barvanje;
• pisanje dnevnika ali kreativno pisanje;
• kuhanje in peka »za dušo«;
• vrtnarjenje ali delo na prostem;
• stik z živalmi;
• prostovoljstvo;
• čas v naravi (tudi fotografiranje, opazovanje zvezd, ptic in drugih živali,…);
• digitalni odklop;
• počitek in kvaliteten spanec.

Kaj od naštetega vas najbolj pritegne? Boste k novi aktivnosti povabili tudi prijatelja_ico? Poskusite!

Poiščimo primerno orodje za določeno nalogo – kot vilice niso primerno in učinkovito orodje za uživanje juhe, tako tudi alkohol ni primerno in učinkovito sredstvo za sproščanje. Razmislimo o tem, kaj nas veseli, kaj nam pomaga, da na prijeten in zdravju blagodejen način dosežemo stanje sproščenosti in dobrega počutja.

Če želite podporo pri zmanjšanju in opuščanju pitja alkohola lahko več informacij najdete TUKAJ

Prisotnost pitja alkohola lahko v slovenskem okolju opažamo v vsakdanu in v različnih situacijah (po službi, po športni aktivnosti, na praznovanjih). Pitje alkohola pa pogosto s seboj prinese mnoge negativne posledice. Pri pitju alkohola imajo ljudje pogosto v mislih le dolgoročne posledice, za katere imajo kdaj občutek, da se jih ne tičejo, ker alkohol pijejo le tu pa tam. Pa vendar so na drugi strani pri njih lahko že prisotne kratkoročne posledice, kot so  npr. nihanje razpoloženja, slabši spanec, slabša imunost, pogostejši konflikti, tveganje za prometne nesreče in druge nezgode, ki jih niti ne povežejo s samim pitjem in zato ne razmišljajo o potrebni spremembi v smeri zmanjšanja ali opustitve pitja alkohola. A tudi, če posledice niso vidne danes, ne pomeni, da ne bodo jutri.

Naš cilj je odpreti prostor za razmislek pri vsakem posamezniku in spodbuditi vprašanja: kako sem sam s pitjem alkohola in kako to vpliva name? Prav tako pa želimo sporočiti, da je na voljo podpora pri odločitvi za spremembe in vse seznaniti s pomočjo, ki je na voljo v Sloveniji.

Ali so vse modrosti res zlata vredne?

V družbi je razširjenih kar nekaj izrekov, ”modrosti” in mitov, ki so povezani z alkoholom in jih samodejno ponavljamo brez, da bi njihovo resničnost postavili pod vprašaj. Tem prepričanjem danes nasprotujejo jasna in pregledna strokovna in znanstvena spoznanja.

Večina ljudi je danes že zelo pozornih na to, kako na njih vpliva preveč sladkorja ali soli ali premalo gibanja. Na drugi strani pa imamo kot mokra kultura do alkohola nekoliko drugačno držo. To, da je alkohol prisoten praktično povsod v vsakdanjiku (na dogodkih, ob različnih priložnostih, praznovanjih, po aktivnostih) pa se nam zdi bolj običajno, kot če alkohola ne bi bilo, kar nam kdaj ustvari lažen občutek, da je to nekaj, kar ne škoduje ali za nas ne predstavlja resnih posledic. Kako pa vi gledate na to?

Katera tema vas najbolj zanima?

Vabimo vas, da se sprehodite po različnih temah, ki vas mogoče v tem trenutku zanimajo in sami razmislite o svojem odnosu do pitja alkohola in v Sloveniji na splošno. Za vas smo pripravili nekaj prispevkov, ki vam ponujajo možne zdrave izbire, brez alkohola.

Želim izvedeti več o:

• • • Kako se lahko ogreješ v hladnejših dneh? TUKAJ
    • Kako čim hitreje preboleti prehlad? Klikni TUKAJ
    • Kaj lahko naredim za sprostitev? TUKAJ
    • Kako pripraviti okusne in osvežujoče brezalkoholne pijače? Klikni TUKAJ
    • Kako poskrbeti za dober spanec? Klikni TUKAJ
    • Zakaj je pitje alkohola v času nosečnosti popolnoma odsvetovano? TUKAJ
    • Kje lahko prejmem podporo, če želim zmanjšati svoje pitje alkohola? Klikni TUKAJ

  Želite sodelovati?

  Podelite z nami kakšno napačno prepričanje  o pitju alkohola, ki ste ga zasledili v svoji okolici. Skupaj ga lahko raziščemo.  Na svojem Facebook ali Instagram profilu uporabite ključnik #mitoalkoholu.

  KAMPANJA

  Splošen TV oglas 

  Krajši oglasi

  TV OGLAS

  Znakovni jezik

  Italijanski podnapisi

  Madžarski podnapisi

  Angleški podnapisi

  O naših aktivnostih na področju alkohola

  V centrih za krepitev zdravja in zdravstvenovzgojnih centrih po Sloveniji (CKZ/ZVC), ki delujejo znotraj zdravstvenih domov, se izvajajo svetovanja s področja opuščanja tveganega in škodljivega pitja alkohola, kjer se lahko s strokovnjakom na sproščen način pogovorite o vašem odnosu do pitja alkohola in skupaj iščete možnosti za zmanjšanje pitja alkohola. Ker velik del v našem življenju predstavljajo tudi dobri medosebni odnosi, je na voljo tudi  delavnica Zdravi odnosi, znotraj katere lahko dodatno raziskujete kako lahko poskrbite za svoje odnose z bližnjimi in za svoje dobro počutje. Brezplačno dostopnega svetovanja ali delavnice se v ZVC/CKZ lahko udeleži vsak odrasel posameznik. Napotitev s strani zdravnika tako ni potrebna.

  Več o svetovanju za opuščanje pitja alkohola in delavnici Zdravi odnosi najdete TUKAJ.

  Kam po pomoč? Kliknite TUKAJ.

  Seznam zdravstvenovzgojnih centrov in centrov za krepitev zdravja najdete TUKAJ

  Ali ste vedeli?

  • Registrirana poraba je v 2023 znašala 9,7 l čistega alkohola, kar pomeni, da je vsak posameznik, starejši od 15 let, v povprečju popil 87,27 l piva, 35,45 l vina in 3,51 l žganih pijač. Pri tem govorimo samo o registrirani porabi, vsa neregistrirana, ki je predvsem posledica domače pridelave, pa zelo verjetno prejšnjo številko povzdigne vsaj še za petino. Slovenija se po podatkih uvršča med evropske države z visoko porabo alkohola.
  • Kar 44 % odraslega prebivalstva vsaj enkrat letno pije čezmerno (starost 18 – 74 let; ATADD raziskava iz leta 2023). To pomeni, da skoraj vsak drugi odrasli Slovenec, vsaj enkrat v letu tvega ali pa so pri njemu že prisotne negativne posledice zaradi pitja alkoholnih pijač.
  • Pitje alkohola je povezano z več kot 200 bolezenskimi stanji in poškodbami, hkrati pa povečuje stisko in rušilno vpliva na naše medosebne odnose.
  • Na dan, zaradi razlogov, ki so neposredno povezani s pitjem alkoholnih pijač, umreta vsaj 2 osebi, vse te smrti bi lahko preprečili.

  Ključna javnozdravstvena sporočila na podlagi znanstvenih spoznanj so:

  • Ni varne meje pitje alkohola.
  • Priporočamo nič ali čim manj alkohola.
  • Izberi zdravo alternativo.

  Pridružite se nam in delite svoj #mitoalkoholu

   

Kljub temu da nazdravljamo s človekom in ne s pijačo, še vedno kdaj slišimo: »Za zdravico se ne spodobi imeti praznega kozarca!«

Se sami kdaj znajdete v zagati, kako nazdraviti brez alkohola? ⇒ Ponujamo nekaj receptov za odlične brezalkoholne napitke.

DEVIŠKA MARGARITA

Zaradi neobičajne sestavine po okusu ne zaostaja za originalno pijačo.

Za 4 osebe potrebujete:

• sok 2 limet
• sok 1 limone
• javorjev sirup ali med (po okusu)
• 1–2 žlički tekočine od kislih kumaric
• 500 ml tonika ali mineralne vode
• led
• rezine limete

Priprava:

V mešalnik za koktajl stresite vse sestavine, nato ga zaprite ter kratko in močno pretresite. Pijačo prelijte čez led v kozarce, ki jih okrasite z rezino limete. Če nimate mešalnika za koktajl, lahko sestavine dobro premešate kar v kozarcu (1).

MOKTAJL PIÑA COLADA

Tropski moktajl je ravno prav osvežilen in sladek.

Za 4 osebe potrebujete:

• 450 g zamrznjenega ananasa
• 450 ml (pločevinka) zgoščenega kokosovega mleka
• javorjev sirup ali med
• sok pol limete (po želji)

Priprava:

V mešalnik stresite koščke zamrznjenega ananasa in kokosovo mleko, po okusu dodajte javorjev sirup ali med, po želji dodajte še sok polovice limete. Sestavine zmešajte, da dobite gladek smuti. Namesto zamrznjenega lahko uporabite tudi na koščke narezan svež ananas, vendar v tem primeru v mešalnik dodajte še skodelico ledu (1).

»Voda me ne odžeja, želim nekaj bolj okusnega!« Iščete način, kako se odžejati (še posebno v toplih poletnih dnevih)? ⇒ Ni potrebe po kupljenih napitkih, lahko jih pripravite sami doma.

DOMAČI SIRUPI – bezgov, malinov, metin sirup…

Z navadno ali mineralno vodo razredčen sirup je popolna osvežitev v poletnih dneh. Najboljše pri tem je, da ga lahko pripravite sami, na zalogo, in ga imate vedno pri roki, ko si boste zaželeli osvežilne pijače. Priprava sirupa ni zahtevna – pobrskajte po spletu za navodili.

DOMAČ LEDENI ČAJ

Ledeni čaj pripravite tako, kot bi pripravili vroč čaj, a ga nato precedite v vrč, dodate enako količino hladne vode, premešate in postavite v hladilnik, da se pijača ohladi. Uporabite lahko katerokoli vrsto čaja: pravi, zeliščni ali sadni čaj. Prednost domačega ledenega čaja je, da ga lahko pripravite tako močnega, kot vam je všeč. Prav tako lahko nadzorujete vsebnost sladkorja, saj lahko domači ledeni čaj pustite nesladkan ali pa ga sladkate po okusu in z naravnimi sladili (npr. stevija, kokosov sladkor, med, javorjev sirup ali celo domači sirup). Če želite sladko pijačo, izbrano sladilo dodate v še topel čaj in dobro premešate (2).

Za dodatno popestritev lahko napitkom dodate:

• liste svežih zelišč (npr. mete ali melise),
• sadje (npr. rezine limone, limete ali pomaranče, nekaj malin, jagod, borovnic ali zrna granatnega jabolka) ali
• kocke ledu, v katerih ste zamrznili jagodičevje ali zelišča.

Nimate ideje, po čem poseči po treningu ali vadbi? ⇒ Poskusite z domačim izotoničnim napitkom.

OSVEŽILNI ZELIŠČNI IZOTONIK

Telo napolni s tekočino in minerali.

Za 4 osebe potrebujete:

• sok 2 limon
• 1 liter vode ali mineralne vode (ali kombinacija obojega)
• 1 žlica medu
• šopek zelišč (uporabite lahko eno ali več zelišč, npr. meta, sivka, melisa, lahko tudi rožmarin, bazilika, žajbelj, vrtnice …)
• ½ žličke mletega ingverja
• ščepec muškatnega oreščka
• ščepec soli (uporabite nerafinirano oz. naravno morsko ali himalajsko sol)

Priprava:

Šopek zelišč stresite v steklen vrč in zalijte z vodo, da so vsa zelišča čim bolj pokrita. Pustite vsaj pol ure, da zelišča spustijo aromo, nato dodate ostale sestavine in dobro premešate. Po želji lahko napitek ponudite s kockami ledu in krhlji limone (3, 4).

Za dodatno popestritev lahko napitkom dodate liste svežih zelišč (npr. mete ali melise), sadje (npr. rezine limone, limete ali pomaranče, nekaj malin, jagod, borovnic ali zrna granatnega jabolka) ali kocke ledu, v katerih ste zamrznili jagodičevje ali zelišča (2).

Če želite podporo pri zmanjšanju in opuščanju pitja alkohola lahko več informacij najdete TUKAJ

Viri:

1. Okusno.je: Top poletni recepti za ‘moktajle’, s katerimi boste popestrili vsako zabavo. Dostopno 3. 11. 2025 preko https://okusno.je/priloznostno/zabava/moktajl-brezalkoholni-kokotajl-brezalkoholni-poletni-napitki.html
2. Okusno.je: Osvežite se z domačim ledenim čajem. Dostopno 3. 11. 2025 preko https://okusno.je/sezonsko/poletje/domaci-ledeni-caj-priprava.html
3. Zazdravje.net: Osvežilni zeliščni izotonik. Dostopno 3. 11. 2025 preko https://www.zazdravje.net/recepti/osvezilni-zeliscni-izotonik/
4. Midva kuhava: Domač izotonični napitek. Dostopno 3. 11. 2025 preko https://midvakuhava.si/domac-izotonicni-napitek/

Čeprav ima popita alkoholna pijača lahko kdaj sprostitveni učinek in olajša uspavanje, alkohol in spanje nista prijatelja. Že manjša količina popitega alkohola se takoj vsrka v krvni obtok in med drugim škodljivo učinkuje tudi na možgane in živčni sistem. To pa lahko vpliva na moten potek spanja in moteno dnevno budnost, opozarjajo strokovnjaki (1,2,3,4). Morda je spoznanje, da premalo spite, za vas priložnost, da zmanjšate ali opustite pitje alkoholnih pijač in poskrbite za reden urnik spanja ter dovolj spanja vsako noč. Neprekinjen in dovolj globok spanec namreč omogoči, da se vaše telo obnavlja, da si nabirate energijo in utrjujete spomine. Zjutraj pa vas nagradi z občutkom spočitosti, zaradi česar lahko greste v dan bolj sproščeni in polni novih moči (4).

Kako pogosto ste občutili, da po pitju alkoholnih pijač ne morete dobro (za)spati?

To ni presenetljivo. Pitje alkoholnih pijač lahko povzroči več težav s spanjem, kot si mislite – od razdrobljenega spanca z več prebujanji in manj prespanega časa, utrujenosti, pomanjkanja energije, zmanjšanja pozornosti in slabše delovne zmogljivosti do visokega krvnega tlaka, bolezni srca in ožilja, zmanjšane imunske odpornosti, prekomerne telesne teže in drugih kroničnih bolezni. Če pijete vedno pogosteje in v večjih količinah, da bi prej in lažje (za)spali, lahko to vodi tudi v zasvojenost z alkoholom (3).

Z vami želimo podeliti nekaj preprostih in uporabnih nasvetov, ki so vam lahko v pomoč.

KORAKI DO DOBREGA SPANCA ZA ODRASLE (prilagojeno po priporočilih odraslim – NIJZ, (5)):

1. Vzdržujte urnik spanja. Vsak večer zaspite in zjutraj vstanite ob približno istem času. Spite od 7 do 9 ur.
2. Izpostavljajte se naravni svetlobi, ki jo prejmete preko dneva
3. Omejite daljše dnevne dremeže.
4. Bodite telesno aktivni preko dneva, vendar ne tik pred spanjem.
5. Nekaj ur pred spanjem niste v stiku z modro svetlobo (na primer telefon, tablica, računalnik).
6. Telefon pustite v sosednji sobi ali utišajte njegovo zvonjenje.
7. V posteljo ne odidite lačni. Pred spanjem lahko pojeste lahek prigrizek.
8.  Izogibajte kofeinu, nikotinu, marihuani, težje prebavljivi hrani in  zahtevni telesni dejavnosti.
9. Ne pijte alkoholnih pijač.
10. Spalni prostor naj bo zatemnjen, miren, udoben in prijetno topel.
11. Postelja naj bo namenjena le spanju.
12. Sprostite se. V svoj vsakdan vključite prijetne dejavnosti. Pomagajo tudi različne tehnike sproščanja.
13. Če ne morete zaspati, vstanete in  počnete kaj prijetnega ter se v posteljo vrnete, ko ste zaspani.

⇒ V kolikor se kljub upoštevanju priporočil, še vedno soočate s težavami zaradi slabega spanca, se obrnite na svojega osebnega zdravnika.

⇒ Če bi želeli raziskati svoj odnos do alkohola in potrebujete nasvet ter spodbudo, kako začeti pot spremembe v smeri zmanjšanja pitja, se lahko obrnete na strokovnjaka v zdravstveno-vzgojnem centru ali centru za krepitev zdravja v zdravstvenem domu. Več informacij je na voljo TUKAJ.

Več priporočil za dober spanec:                                                                                                                                   

• spletna stran Skupaj za zdravje o urejenem spanju odraslih
• spletna stran Mira o nasvetih za boljši spanec
• spletna stran SOPA o alkoholu in spanju
  

Viri:

1. Škodljive posledice čezmernega pitja alkoholnih pijač na telo. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Dostopno 3.11.2025 preko https://www.sopa.si/wp-content/uploads/2020/05/%C5%A0kodljive-posledice-%C4%8Dezmernega-pitja-alkoholnih-pija%C4%8D-na-telo-Plakat-SOPA.pdf
2. Colrain IM, Nicholas CL, Baker FC. Alcohol and the sleeping brain. Handb Clin Neurol. 2014;125:415-31. doi: 10.1016/B978-0-444-62619-6.00024-0. PMID: 25307588. Dostopno 3.11.2025 preko https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/25307588/
3. Alcohol – the body and health effects: A brief overview. New Zealand: The Health Promotion Agency, 2016. Dostopno 3.11.2025 https://resources.alcohol.org.nz/assets/Uploads/2.1-AL802_Body-and-health-effects_AUG2016_Online.pdf
4. Roehrs T, Roth T. Sleep, sleepiness, and alcohol use. Alcohol Res Health. 2001;25(2):101-9. PMID: 11584549. Dostopno 3.11.2025 preko https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC6707127/
5. 10 priporočil za zdravo spanje odraslih. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Dostopno 3.11.2025 preko: https://www.skupajzazdravje.si/wp-content/uploads/2021/03/priporocila_spanje_odrasli.pdf

DBA BOHINJSKA BISTRICA, 11. marec 2025

V torek, 11. marca 2025, so v Bohinjski Bistrici potekale aktivnosti v namen obeležitve »Dneva brez alkohola«, ki smo ga na NIJZ organizirali na pobudo Občine Bohinj, v sodelovanju s Centrom za krepitev zdravja Kranj, z Osnovno šolo Dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica in z Bohinjsko hišo. Dan brez alkohola smo začeli obeleževati pred 7 leti v okviru projekta SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, saj želimo javnosti približati naša prizadevanja na tem področju. Najprej smo izvedli delavnice za učence 9. razredov OŠ, kjer smo učence nagovorili glede njihovega odnosa do pitja alkohola, razbijali mite povezane s pitjem in z uporabo očal za simulacijo opitosti preverjali vpliv pitja na motorične in senzorične lastnosti.

V nadaljevanju smo za splošno javnost v Bohinjski hiši pripravili predavanje o alkoholu, predstavitev delavnic v CKZ, kviz in kolo sreče ter poligon za uporabo očal za simulacijo opitosti.

Na dogodku smo se z obiskovalci želeli pogovarjati o zdravih življenjskih izbirah v našem vsakdanu in spodbujali k razmisleku o možnih spremembah v smeri izboljšanja kakovosti življenja. Vsako leto ugotavljamo tudi, da so obiskovalci presenečeni nad statistikami glede pitja alkohola v Sloveniji, prav tako nad miti, ki jih razbijamo preko sproščene igre »kolo sreče« na temo alkoholne problematike. Obiskovalce smo želeli preko pogovora in tiskanih gradiv seznanili tudi o virih pomoči, na katere se lahko obrnejo v naši regiji. V centrih za krepitev zdravja oz. zdravstveno vzgojnih centrih, ki delujejo znotraj vsakega zdravstvenega doma, v sklopu programa Skupaj za zdravje, posebej usposobljeni zdravstveni delavci izvajajo brezplačno dostopna svetovanja za opuščanje tveganega in škodljivega pitja alkohola. Svetovanje poteka v podpornem in neobsojajočem vzdušju in je namenjeno temu, da lahko posameznik ob strokovni podpori pridobi poglobljen vpogled v svoje navade glede pitja alkohola in raziskuje, kje so njegove zmožnosti, da glede tega nekaj spremeni. V centrih so na voljo tudi delavnice Zdravi odnosi, ki pomembno doprinesejo k učenju veščin za krepitev medosebnih odnosov in boljšega počutja.

Nekaj podatkov:

V zdravstveni regiji Kranj v povprečju beležimo manj visoko tveganega opijanja kot pa je slovensko povprečje (43 %). Nekoliko izstopajo zgolj občine Cerklje, Tržič, Žirovnica in Kranjska gora, kjer slovensko povprečje malenkostno presegajo, na drugi strani pa občine Jezersko, Radovljica, Bled, Jesenice, Gorenja vas – Poljane in Žiri izstopajo v drugi smeri, kjer njihovi občani o visoko tveganem opijanju poročajo manj pogosto. Podobno je pri prometnih nesrečah, kjer je povzročitelj pod vplivom alkohola. V regiji je bilo takih manj od slovenskega povprečja, kjer delež znaša 9 %. Nekaj več tovrstnih nesreč je moč zaznati v občinah Tržič, Gorje in Bohinj, ki slovensko povprečje presegajo. Obratno pa je pri stopnji bolezni pripisljivih alkoholu, ki je v regiji v povprečju višji od slovenskega povprečja, ki znaša 1,9 na 1000 prebivalcev. Najbolj negativno izstopajo občine Bled, Žirovnica in Gorenja vas – Poljane. Lokalne in bolj natančne podatke glede posledic pitja alkohola in drugih zdravstvenih kazalnikov lahko najdete na spletnem portalu Zdravje v občini.

DBA Slovenska Bistrica, 22. marec 2025

Dogodek je potekal v organizaciji Sveta za vzgojo in preventive v cestnem prometu Slovenska Bistrica  v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje.  Pridružili so se  tudi Center za krepitev zdravja Slovenska Bistrica, Župnijska Karitas Slovenska Bistrica, OO Rdečega križa Slovenska Bistrica, Policijska postaja Slovenska Bistrica, Medobčinski inšpektorat in  redarstvo občin Slovenska Bistrica, Poljčane in Makole, AMD, ZŠAM, Društvo zeliščarjev Hermelika, Klub študentov Slovenska Bistrica  in TIC Slovenska Bistrica, ki so predstavili svoja področja delovanja v povezavi z alkoholno problematiko in odnosom do pitja le-tega. Iskrena zahvala in hkrati pohvala ob tej priložnosti Svetu za vzgojo in preventivo v cestnem prometu občine Slovenska Bistrica, ki je prepoznal organizacijo Dneva brez alkohola kot primer dobre prakse in ga organiziral na lastno pobudo.

DBA Škocjan Novo mesto), 25. marec 2025

V zdravstveni regiji Novo mesto smo letos obeležili Dan brez alkohola z regijskim strokovnim posvetom v okviru Slovenske mreže zdravih šol, ki je potekal v Kulturnem centru Škocjan v torek, 25. marca. Pod naslovom »Jaz – varen otok sredi viharja« smo šolskim strokovnim delavcem poskušali približali vsebino odraščanja v družini, ki jo zaznamuje alkoholizem staršev.

V Sloveniji se namreč vsaka četrta družina sooča s posledicami alkoholizma. Odraščanje s staršem, ki je zasvojen, globoko zaznamuje otroka in mladostnika ter pusti posledice, ki segajo daleč v odraslost. Ker ti otroci ne morejo spremeniti družinskih okoliščin, pogosto sami iščejo pot do svoje moči, stabilnosti in odpornosti, da lahko psihološko preživijo. Zaradi stigmatizacije se ne obrnejo po pomoč, ki bi jo potrebovali za blažitev svojih stisk in občutkov osamljenosti. Lahko se podajo v tvegana vedenja, tudi v oblike medvrstniškega nasilja, ali pa zaradi stigme in nizke samopodobe sami postanejo žrtve.

Doroteja Kuhar, dr. med., spec., z NIJZ OE Novo mesto je uvodoma predstavila dejavnike tveganja v populaciji in njihov pomen, Tatjana Gregorič iz CKZ Črnomelj pa izzive, s katerimi se zdravstveni delavci srečujejo pri svetovanju za opuščanje tveganega in škodljivega pitja alkohola. Srečanje je bilo nato osredotočeno na vplive, ki jih ima odraščanje v družini z alkoholizmom na otroke. Sonja Gerič Bevec, predsednica organizacije za pomoč otrokom alkoholikov, NACOA Slovenija, in Karmen Henigsman z NIJZ sta osvetlili, kako se lahko problematična situacija doma odraža v otrokovem vedenju, ki se kaže tudi v odnosu z vrstniki ter kako pristopiti h krepitvi varovalnih dejavnikov v šolskem okolju. Predvsem je pomembno, da lahko pripomoremo h krepitvi notranjih in zunanjih virov moči otrok alkoholikov, ki lahko prispevajo k njihovemu okrevanju in grajenju varnih odnosov.

Vprašanja in odzivi udeležencev kažejo, da je naslavljanje te tematike potrebno in zaželeno. Poglobljen strokovni dialog, izmenjava izkušenj in razmislek, kako lahko vsak prispeva k iskanju varnega okolja za otroke, ki prihajajo iz tovrstnih družin, pa lahko pomembno prispevajo k opolnomočenju strokovnih delavcev na tem področju.

DBA Ljubljana, 26. marec 2025

Tokrat smo Dan brez alkohola v ljubljanski zdravstveni regiji obeležili s strokovnim srečanjem, ki smo ga izvedli 26. 3. 2025 v predavalnici Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Namen srečanja je bilo zainteresirani strokovni javnosti predstaviti programe za preprečevanje in zmanjševanje škode na področju tveganega in škodljivega pitja alkohola ter zasvojenosti.

V prvem delu srečanja je Rok Zaletelz Nacionalnega inštituta za javno zdravje predstavil preventivni pristop SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, njegovo genezo od projekta do sistemske implementacije med delavnice, ki se izvajajo v zdravstveno vzgojnih centrih oz. centrih za krepitev zdravja. Izpostavil je vseh 6 projektnih ukrepov za naslavljanje tveganega in škodljivega pitja alkohola: Kratki ukrep 1 – Svetovanje, ki vključuje presejanje, svetovanje za opuščanje in spremljanje; Kratki ukrep 2, ki vključuje presejanje in kratek nasvet; Kratki ukrep 3, ki zajema informiranje; Ukrep 4, ki vključuje delavnice Medosebni odnosi; Ukrep 5, ki zajema Sodelovanje z in priporočila za medije ter Ukrep 6 za mreženje deležnikov alkoholne politike na različnih ravneh. Izpostavil je rezultate projekta in pomen teh preventivnih aktivnosti. Del teh aktivnosti je bilo uspešno implementiranih na sistemsko raven. Po vsej Sloveniji sta sedaj na voljo individualno svetovanje za opuščanje tveganega in škdoljivega pitja alkohola in delavnica zdravi odnosi v ZVC/CKZ.

V nadaljevanju je svoje izkušnje pri izvajanju svetovanja v centru za krepitev zdravja predstavila psihologinja Katarina Rebernak iz CKZ v Zdravstvenem domu Vrhnika. Predstavila je običajno pot pacienta preko preventivnega pregleda v ambulanti družinske medicine ali neposrednega obiska v CKZ. Izpostavila je pomen uvodnega razgovora, kjer si izvajalka lahko vzame čas, da poglobljeno naslovi udeleženčev življenjski slog in pomen sprememb, ki bi lahko koristile zdravju in počutju. Na dveh različnih primerih iz prakse je opisala je tudi običajni nagovor oz. povabilo v svetovanje ter izpostavila pomen ustrezne komunikacije ter izkušnjo svetovanja oz. vodenja pogovora.

Sledila je okrogla miza na kateri so sodelovali asist. dr. Mirjana Radovanović iz UKP Ljubljana, Štefan Lepoša in Breda Lepoša Žalec iz Društva za urejeno življenje – Abstinent, dr. Nataša Sorko iz Društva Žarek upanja, gospod iz Anonimnih alkoholikov in gospa iz Al-Anon. Uvodoma je asist. dr. Mirjana Radovanović predstavila programe, ki so na voljo v Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana, kjer vodi Enoto za zdravljenje odvisnosti od alkohola. V nadaljevanju pa so ostali udeleženci predstavili svoje programe, ki nudijo osebi podporo v času opuščanja ali podporo pri ohranjanju treznosti in urejenega življenja. Društvo za urejeno življenje – Abstinent in Društvo žarek upanja nudita programe za urejanje oseb z odvisnostjo od alkohola preko individualnih in skupinskih terapij, ki jih vodijo usposobljeni terapevti, ter programe in aktivnosti, ki so na voljo osebam, ki so aktivno fazo zdravljenja zaključili in želijo podporo pri vzdrževanju treznosti. Gospod Dare z anonimnih alkoholikov je predstavili načine za vstop in delovanje skupine za samopomoč ter kaj je ključno za uspeh pri vključitvi, gospa Zdenka z Al-Anon pa je povzela svojo izkušnjo življenja v okolju, kjer je bil vseskozi prisoten alkoholizem, ter vlogo vključitve v Al-Anon, skupine za samopomoč svojcem zasvojenih oseb.

V nadaljevanju srečanja smo se razdelili v dve sekciji. Prva je bila namenjena izvajalkam programov preventive in krepitve zdravja v ZVC/CKZ, kjer jim je Tjaša Jerman z NIJZ predstavila najnovejše podatke vključenosti v program SVIT, povezanost med pitjem alkohola in tveganje za raka ter aktualne informacije s področja delovanja ZVC/CKZ. Na drugi sekciji pa smo predstavili dve preventivni aktivnosti za naslavljanje tveganega in škodljivega pitja alkohola. Prva vključuje uporabo »Kolesa zdravja«, kjer udeleženci z vrtenjem kolesa izžrebajo vprašanje na kvizu in nato preko vprašanj in odgovorov skupaj z njimi razbijamo mite glede pitja alkohola. Druga pa vključuje uporabo očal za simulacijo opitosti, kjer udeleženec poskuša z njimi prehoditi poligon in tako preizkusiti vpliv opitosti na motorične in senzorične sposobnosti udeleženca.

S temi aktivnostmi smo sklenili naše srečanje in ugotovili, da predane informacije lahko podprejo aktivnosti in pripomorejo k odločitvi za usmerjanje oseb v različne programe naslavljanja pitja alkohola.

DBA Ajdovščina, 3. april 2025

V četrtek, 3. aprila 2025, je v Ajdovščini potekalo regijsko interdisciplinarno srečanje »(Spre)govorimo o tveganem in škodljivem pitju alkohola« v okviru obeležitve »Dan brez alkohola«, ki so ga na Območni enoti Nova Gorica NIJZ organizirali skupaj Centrom za krepitev zdravja ZD Ajdovščina.  Na letošnjem dogodku so strokovnjaki iz različnih področij dela izmenjali dobre prakse in izzive na področju zgodnjega odkrivanja, obravnave in spremljanja odraslih oseb, ki pijejo alkoholne pijače na tvegan in škodljiv način. Z nami so bili: Center za krepitev zdravja Ajdovščina, Center za krepitev zdravja Nova Gorica, Zdravstveni dom Nova Gorica, Center za socialno delo Severna Primorska, Ambulanta splošne in družinske medicine ZD Nova Gorica, Center za duševno zdravje odraslih Zdravstveni dom Nova Gorica, Območna enota Nova Gorica NIJZ, Zavod RS za zaposlovanje Območna služba Nova Gorica, Policijska uprava Nova Gorica, Ozara Enota Nova Gorica, Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina, Al-Anon Koper in Zveza klubov zdravljenih alkoholikov Tolmin. Na srečanju smo prisluhnili izkušnji osebe, ki je opustila pitje alkohola ob podpori zdravstvene delavke v  Centru za krepitev zdravja Ajdovščina in osebni izpovedi o težavah in stiskah otrok  v družini, kjer je bil eden od staršev zasvojen z alkoholom.

V Centru za krepitev zdravja Ajdovščina, Centru za krepitev zdravja Nova Gorica in Zdravstveno-vzgojnem centru Tolmin, ki delujejo v okviru programa Skupaj za zdravje,  znotraj vsakega zdravstvenega doma v Zdravstveni regiji Nova Gorica, posebej usposobljeni zdravstveni delavci izvajajo brezplačno dostopna svetovanja za opuščanje tveganega in škodljivega pitja alkohola. Svetovanje poteka v podpornem in neobsojajočem vzdušju in je namenjeno temu, da lahko posameznik ob strokovni podpori pridobi poglobljen vpogled v svoje navade glede pitja alkohola in raziskuje, kje so njegove zmožnosti, da glede tega nekaj spremeni. V centrih so na voljo tudi delavnice Zdravi odnosi, ki pomembno doprinesejo k učenju veščin za krepitev medosebnih odnosov in boljšega počutja.

Nekaj podatkov za Zdravstveno regijo Nova Gorica 2023:

V regiji je delež oseb starih od 18-74 let, ki so v zadnjih 12 mesecih najmanj 1-krat pili na tvegan ali škodljiv način  57% in je primerljiv s slovenskim povprečjem (59,4%). Prometne nesreče v regiji, kjer je povzročitelj pod vplivom alkohola, teh je 9,5 % medtem ko je v Sloveniji ta delež 8,4 %. Tudi stopnja bolezni pripisljivih alkoholu je v regiji nekoliko višja (1,8 na 1000 prebivalcev) od slovenskemu povprečja, ki znaša 1,6 na 1000 prebivalcev. Lokalne in bolj natančne podatke glede posledic pitja alkohola in drugih zdravstvenih kazalnikov lahko najdete na spletnem portalu Zdravje v občini.

DBA Slovenj Gradec, 3. april 2025

Strokovni posvet “Radovedno trezni ali trezno radovedni?”,

Ko govorimo o alkoholu in njegovih posledicah, pogosto najprej pomislimo na alkoholizem. A škoda, ki jo povzroča alkohol, se ne začne šele, ko nastopi zasvojenost – težave se pojavljajo že veliko prej. Naslov letošnjega Dneva brez alkohola na Koroškem “Radovedno trezni ali trezno radovedni?” smo izbrali v želji, da med udeleženci posveta ter širše spodbudimo radovednost in željo po raziskovanju, kako lahko kot posamezniki, strokovnjaki in skupnost prispevamo k zmanjševanju tveganj, ki jih prinaša čezmerno pitje alkohola. In hkrati k trezni presoji – k premišljeni in odgovorni obravnavi problematike, ki skozi zgodovino že stoletja zaznamuje našo kulturo, družbo in številna življenja. Na dogodku smo predstavniki različnih sektorjev in organizacij združili znanje, izkušnje in različne poglede na izzive, ki jih prinaša tvegano in škodljivo pitje alkohola v naši regiji.

V Sloveniji se radi pohvalimo s svojo gostoljubnostjo, s svojimi običaji in s tem, da znamo praznovati. A ob tem se pogosto premalokrat vprašamo, kakšne posledice ima lahko alkohol – ne le za tiste, ki ga čezmerno pijejo, ampak tudi za njihove družine, delovna okolja in celotno družbo. Koroška pri tem ni nobena izjema. Prav zato je bil posvet tudi prostor za dialog, povezovanje in iskanje skupnih rešitev, priložnost, da skupaj oblikujemo predloge za boljše ukrepanje na regijski in lokalni ravni, da se učimo drug od drugega in da poiščemo učinkovitejše poti do bolj zdrave in povezane skupnosti.

V prvem prispevku je bila predstavljena problematika čezmernega pitja alkohola, tako na nacionalnem kot regijskem nivoju. Po podatkih s portala Zdravje v občini, ki letos obeležuje že 10. obletnico delovanja (https://obcine.nijz.si/) smo na Koroškem žal nad slovenskim povprečjem (ki že samo po sebi ni nekaj, s čimer bi lahko bili zadovoljni) pri relevantnih kazalnikih zdravja:

• Prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji: na Koroškem: 9,3% / slovensko povprečje: 8,5%
• Bolniška odsotnost: na Koroškem 27,5 dni / slovensko povprečje: 21,7 dni
• Bolezni, neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več): na Koroškem 1,8/1000 / slovensko povprečje: 1,6/1000
• Prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj: na Koroškem: 15,7/100 / slovensko povprečje: 14,5/100
• Umrljivost zaradi samomora: na Koroškem: 21/100.000 / slovensko povprečje: 18/100.000

Kot zelo pomembno področje, na katerega lahko tvegano in škodljivo pitje alkohola negativno vpliva, je delovno mesto in delazmožnost. Kot lahko razberemo iz podatkov o izbranih kazalnikih zdravja, smo na Koroškem precej nad slovenskim povprečjem glede bolniške odsotnosti oz. absentizma. Z visoko bolniško odsotnostjo se srečuje kar nekaj večjih delodajalcev v regiji – da je lahko vzrok za pogosto ali dolgotrajno odsotnost z delovnega mesta tudi čezmerno pitje alkohola, smo se pogovarjali dvema predavateljema – s psihologom Miho Zajcem iz dispanzerja za medicino dela, prometa in športa iz ZD Ravne ter Mirkom Vošnerjem, direktorjem BVD Biroja za varnost pri delu, ki sta vsak iz svojega zornega kota predstavila izzive in tveganja, s katerimi se srečujeta pri svojem delu.

Nekaj več časa smo namenili temi, ki se je vsi skupaj premalo zavedamo, in ki nas po predavanju sodelavke na NIJZ, psihologinje Karmen Henigsman ni pustila ravnodušnih, in sicer o vplivu stigmatizacije oseb, ki so zasvojene z alkoholom, na njihove otroke ter kako zmanjšati to stigmo ter njen vpliv.

Ker ljudje še vedno premalo poznamo različne vire pomoči, ki so nam na voljo v našem okolju, je Mateja Učakar, vodja slovenjgraškega CKZ Koroška, predstavila brezplačne individualne delavnice za podporo pri opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkohola, ki potekajo v vseh naših štirih zdravstvenih domovih v regiji ter seveda tudi drugje po Sloveniji, več o njih in pa tudi drugih zanimivih delavnicah za krepitev zdravega življenjskega sloga pa lahko najdete na spletnih straneh zdravstvenih domov ali na www.skupajzazdravje.si

Na koncu je sodelavka OE NIJZ Ravne na Koroškem Jerneja Lorber, ki na naši območni enoti koordinira aktivnosti v okviru nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA, spregovorila še o psihološki prvi pomoči v primeru čezmernega pitja alkohola – kako se pogovarjati z nekom, za kogar nas skrbi, da morda čezmerno pije in kam se obrniti po različne oblike pomoči – tudi tu vabljeni vsi, da na tej spletni strani ter  spletni strani zadusevnozdravje.si preverite sezname in kontaktne podatke različnih organizacij, ki so na voljo, pa tudi številna gradiva na to temo, preizkusite virtualnega spletnega svetovalca, ki vas popelje čez pogovor o vaših vzorcih pitja alkohola.

Strokovni posvet z naslovom »Radovedno trezni ali trezno radovedni?« je omogočil dragocen prostor in čas za izmenjavo znanj, izkušenj in pogledov na problematiko tveganega in škodljivega pitja alkohola v koroški regiji. Izpostavljene so bile ključne težave, s katerimi se soočamo, hkrati pa tudi konkretne prakse, orodja in možnosti za ukrepanje na ravni posameznika, strokovnih služb in lokalnih skupnosti.

Dogodek je poudaril pomen povezovanja različnih sektorjev – zdravstva, sociale, izobraževanja, delodajalcev, lokalnih skupnosti in nevladnih organizacij – pri oblikovanju okolja, ki spodbuja bolj odgovorne odločitve, krepi zdravje in zmanjšuje stigmo. Z vlaganjem v preventivne programe, krepitvijo mreže pomoči ter odprtim in sočutnim pristopom lahko skupaj prispevamo k zmanjšanju negativnih posledic čezmernega pitja alkohola in ustvarjanju bolj zdrave in povezane skupnosti – tudi na Koroškem.

DBA Postojna, 4. april 2025

V petek, 4. 4. 2025, so na NIJZ OE Koper in ZD/CKZ Postojna organizirali Dan brez alkohola, ki je bil povezan z Dnevom odprtih vrat Centra za krepitev zdravja ter obeležitvijo Svetovnega dneva zdravja.

V avli zdravstvenega doma so se obiskovalci lahko podrobneje seznanili z alkoholno problematiko. Ob SOPA kolesu so razbijali mite, ki krožijo o alkoholu v naši mokri družbi, ter predstavljali zdrave alternative, ki spodbujajo življenje z manj oz. brez alkohola. Cilj predstavitev je bila tudi promocija individualnih svetovanj za opuščanje tveganega in škodljivega pitja alkohola, ki so na voljo brezplačno v CKZ, poleg ostalih dejavnosti v sklopu programa Skupaj za zdravje.

Policist iz PP Postojna je demonstriral preizkus alkoholiziranosti in spremljal vse pogumne, ki so se sprehodili po poligonu z očali za simuliranje različnih stopenj opitosti. Zaznali so lahko upočasnjen reakcijski čas, motnje zaznavanja, spremembe dojemanja globine in daljave, zmanjšanje perifernega vida, dvojni vid, zmedenost ter slabo presojo in odločanje. Sodelovali so tudi predstavniki Društva zdravljenih alkoholikov Postojna in Društvo AL-ANON za samopomoč družinam alkoholikov.

V prostorih CKZ pa je potekala predstavitev preventivnih programov in dejavnosti centra; med drugim so predstavili vadbeni poligon, meritve telesne sestave in moči stiska rok. V kuharskem kotičku so sodelavke iz CKZ ponujale zdrave prehranske izbire in nas pogostile z radensko z dodano limono in limeto ter kruhki s skutinim namazom in lečinim tatarcem. Dijaki SGLZŠ Postojna so se dogodku pridružili z izvajanjem meritev krvnega sladkorja, tlaka ter saturacije. Na stojnici NIJZ OE Koper pa so predstavili pasti sladkih pijač. Kot zanimivost so prikazali kar 13 različnih sladkih in energijskih pijač z odmerjenim sladkorjem v posameznem pakiranju. Dogodek je obiskalo veliko obiskovalcev zdravstvenega doma in dve razigrani vrtčevski skupini.

DBA Murska Sobota, 7. april 2025

Dan brez alkohola letos obeležujemo že sedmič. V Pomurski regiji smo se odločili, da bo naša letošnja obeležitev nekoliko drugačna. Vzrok za tovrstno odločitev je predvsem odgovor na regijske izzive pri naslavljanju tveganega in škodljivega pitja alkohola.

Ker je poudarek letošnjega Dneva brez alkohola namenjen promociji virov pomoči, je bil poseben poudarek namenjen predvsem promociji svetovanj za opuščanje tveganega in škodljivega pitja alkohola, ki potekajo v Centrih za krepitev zdravja in Zdravstvenovzgojnih centrih v zdravstvenih domovih po Sloveniji. Gre za brezplačna svetovanja, ki so namenjena podpori pri opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkohola. Izvajajo jih posebej usposobljeni strokovnjaki, ki na neobsojajoč način nudijo podporo in prostor za razmislek o trenutnem odnosu do pitja alkohola in možnih spremembah. Za potrebe promocije svetovanj smo izvedli tri predavanja za strokovne sodelavce v zdravstvenih domovih v naši regiji in sicer v Murski Soboti dve in Lendavi eno.

Nismo pa zanemarili dogodkov za splošno javnost, zato smo se pridružili Centru za krepitev zdravja Gornja Radgona na njihovem dogodku ob Tednu zdravja, ravno na svetovni dan zdravja, 7. aprila, v okviru katerega smo na ploščadi med knjižnico in občino v Gornji Radgoni nagovorili predvsem mlade in jih spodbudili k vzpostavitvi odgovornega odnosa do alkohola v naši družbi in kasneje seveda tudi lastnega odnosa do pitja alkohola. Naš SOPA promocijski pult je dobro sprejela tudi mimoidoča splošna javnost, saj smo razvili kar nekaj koristnih »debat« o odnosu do pitja alkohola v slovenski družbi.

DBA Ptuj, 8. april 2025

Svoje alternative so z nami že podelili zdravnica in humanitarka Ninna Kozorog, oblikovalka Ajda Rotar Urankar, akrobata Filip in Blaž ter hip hop glasbenik Nipke.

Skupaj z ambasadorji sprejmi izziv #nulazdravodofula

Kako?

Na svojem profilu na Facebook-u (z uporabo omenjenega #nulazdravodofula) podelite z nami svoje utrinke (lahko v sliki, lahko v tekstu) in pokažite:

-> kako vi najrajši na zdrav način preživljate svoj prosti čas,
-> kako “z alkohola nula živite zdravo do fula”,
-> kaj so stvari, ki vam popestrijo vsakdan, izboljšajo vaše počutje in zdravje?

Zakaj?

Preko kampanje z ambasadorji “Z alkohola nula živim ZDRAVO do fula želimo” spodbuditi širšo slovensko javnost, da razmisli o svojih pivskih navadah in posledicah čezmernega pitja alkohola na posameznika, telesno in duševno zdravje, bližnje, družbo, … Hkrati želimo prenesti sporočilo, da obstajajo zdrave alternative za preživljanja prostega časa in premagovanje morebitne stiske.’

O kampanji

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje preko kampanje naslavljamo alkoholno problematiko in čezmerno pitja v Sloveniji, kjer vsak dan umreta več kot 2 osebi zaradi razlogov, povezanih izključno s pitjem alkohola. Če prištejemo še žrtve prometnih nesreč, je ta številka še višja.

O naših aktivnostih na področju alkohola

Od sedaj naprej se v Centrih za krepitev zdravja in Zdravstvenovzgojnih centrih po Sloveniji izvajajo nove delavnice tako s področja opuščanja čezmernega pitja alkohola kot s področja zdravih odnosov, kjer se bomo ukvarjali z našim delovanjem v medosebnih odnosih ter se učili osnovnih odnosnih veščin za večjo kakovost in zadovoljstvo v odnosih. Delavnic se lahko udeležijo vsi odrasli pacienti ne glede na starost. Delavnica poteka v ZVC/CKZ v zdravstvenem domu, za udeležbo ni potrebna napotnica zdravnika oz. usmeritev drugega. Več o delavnicah TUKAJ.

OGLAS – AMBASADORJI

OGLAS – Ninna Kozorog

OGLAS – Filip in Blaž (F&B Acrobatics)

OGLAS – Nipke

Nekaj statistik za Slovenijo:

*Registrirana poraba je v 2022 znašala 10 l čistega alkohola, kar pomeni, da je vsak posameznik, starejši od 15 let, v povprečju popil 94 l piva, 35 l vina in 3,6 l žganih pijač. Pri tem govorimo samo o registrirani porabi, vsa neregistrirana, ki je predvsem posledica domače pridelave, pa zelo verjetno prejšnjo številko povzdigne vsaj še za petino. Slovenija se po podatkih uvršča med evropske države z visoko porabo alkohola.

*Kar 55 % odraslega prebivalstva vsaj enkrat letno pije čezmerno (starost 18 – 74 let; CINDI 2020). To pomeni, da vsak drugi odrasli Slovenec, vsaj enkrat v letu tvega ali pa so pri njemu že prisotne, negativne posledice zaradi pitja alkoholnih pijač.

*To je povezano z več kot 200 bolezenskimi stanji in poškodbami, hkrati pa povečuje stisko in rušilno vpliva na naše medosebne odnose.

*Na dan, zaradi razlogov, ki so neposredno povezani s pitjem alkoholnih pijač, umreta vsaj 2 osebi, vse te smrti bi lahko preprečili. Za obdobje 2013 – 2018 velja, da je bilo letno 3468 hospitalizacij, zaradi vzrokov povezanih izključno s pitjem alkohola. To pomeni skoraj 10 hospitalizacij na dan.

Ključna javnozdravstvena sporočila na podlagi znanstvenih spoznanj so:

–> Ni varne meje pitje alkohola.

–> Vsako pitje alkohola je tvegano.

–> Izberi zdravo alternativo.

Kam po pomoč? Kliknite TUKAJ.

Več o delavnicah s področja alkohola in zdravih odnosov najdete TUKAJ

Več o kakovosti življenja si lahko preberete TUKAJ.

Pridružite se nam in delite svoj #nulazdravodofula.

Ajda Rotar Urankar, Ninna Kozorog,  Nipke, Filip in Blaž (F&B Acrobatics)

Letos poteka 10 let od prve obeležitve mednarodnega Dneva FAS v Sloveniji. Ob tem jubileju Nacionalni inštitut za javno zdravje ob podpori Ministrstva za zdravje pripravlja dogodek za strokovno in drugo zainteresirano javnost, na katerem bodo domači in tuji predavatelji prikazali problematiko alkoholu izpostavljenih nosečnosti iz različnih vidikov.

Celodnevni dogodek, ki bo brezplačen in za kreditne točke prijavljen pri Zdravniški zbornici in Zbornici zdravstvene nege, bo potekal 5. septembra 2024 v Hotelu City v Ljubljani.

Vabilo si lahko ogledate na TEJ POVEZAVI.

Program je na voljo na TEJ POVEZAVI.

Vsako leto 9. septembra, ob 9. uri in 9 minut, v duhu simbolike števila 9, kot je mesecev nosečnosti, obeležimo mednarodni dan ozaveščanja o posledicah izpostavljenosti otroka alkoholu pred rojstvom.

DBA RAVNE NA KOROŠKEM, 22.4.2023

V soboto, 22. aprila 2023, je na Mestni tržnici na Ravnah, v okviru Dneva za spremembe potekal tudi »Dan brez alkohola«, ki smo ga na NIJZ organizirali skupaj s pomočjo Občine Ravne na Koroškem. Z našo NIJZ sodelavko Branko Božank so tokrat sodelovali tudi Policijska postaja Ravne na Kor., Koroško društvo za boj proti raku ter Zdravstveno-vzgojni center Ravne na Koroškem.

Na dogodku smo se pogovarjali o zdravih življenjskih izbirah v našem vsakdanu in predstavili vire pomoči in možnosti podpore pri opuščanju nezdravega življenjskega sloga. Obiskovalci so lahko s pomočjo očal, ki simulirajo različne stopnje opitosti, izkusili, kako alkohol negativno  vpliva na naše motorične sposobnosti, policist pa jim je podrobneje predstavil tveganja, ki jih alkohol predstavlja v prometu. Vsako leto ugotavljamo tudi, da so obiskovalci presenečeni nad statistikami glede pitja alkohola v Sloveniji, prav tako nad miti, ki jih razbijamo preko sproščene igre »kolo sreče« na temo alkoholne problematike. Med miti, ki jih ovržemo je tudi ta, da je alkohol dober za kri.

Naslavljanje alkoholne problematike smo vključili še v Dan zdravja v Dravogradu (14. april 2023), kjer smo za odrasle obiskovalce pripravili predavanje z naslovom Tvegano in škodljivo pitje alkohola, za otroke OŠ Neznanih talcev in Vrtca Dravograd ter učence OŠ Šentjanž pri Dravogradu pa zanimive gibalno-informativne delavnice. Z informativno stojnico pa smo kot območna enota NIJZ bili 22. aprila prisotni tudi na dogodku Tek zdravja v Slovenj Gradcu.

Podrobneje smo predstavili tudi naše aktivnosti in delavnice, ki jih izvajamo v zdravstvenih domovih po Sloveniji, konkretneje v zdravstveno vzgojnih centrih in centrih za krepitev zdravja. To so brezplačna svetovanja za namen podpore pri opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkohola in delavnice Zdravi odnosi, ki so prav tako brezplačno dostopne v omenjenih centrih, vsakemu odraslemu posamezniku, ki bi želel pobližje pogledati in poskrbeti za svoje odnose z drugimi in za odnos do sebe. V naši regiji se lahko teh udeležite v zdravstvenih domovih Ravne na Kor., Dravograd in Slovenj Gradec, več informacij pa najdete tudi na spletni strani programa skupaj za zdravje.

DBA CELJE, 12.4.2023

Ob izteku Karitasove akcije “40 dni brez alkohola” in praznovanju svetovnega dneva zdravja so NIJZ OE Celje, Mestna občina Celje in Celje Zdravo mesto organizirali strokovni posvet “Skupaj za zdrav življenjski slog”.

V prvem delu se je posvet osredotočil predvsem na ugotovitve raziskav o vplivu pandemije na življenjski slog posameznika ter pasti novih tobačnih izdelkov. Predstavljeni so bili novi tobačni in nikotinski izdelki, ki so vse bolj priljubljeni med mladimi, pa tudi načini ozaveščanja in oblike pomoči pri opuščanju kajenja.

V nadaljevanju je bila v ospredju alkoholna problematika. Raziskave namreč kažejo, da vsak drugi odrasli Slovenec vsaj enkrat v letu tvega ali pa so pri njem že prisotne negativne posledice zaradi pitja alkohola. Savinjska regija beleži zelo visok delež visoko tveganega opijanja (47,70 %; slovensko povprečje je 42,80 %), se je pa v regiji v zadnjih šestih letih znižala stopnja bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu, pri osebah starejših od 15 let in ostaja pod slovenskim povprečjem.

Zelo zanimiv vpogled iz psihiatrične ambulante je najprej podala klinična psihologinja iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik, kar je sprožilo dodatna vprašanja iz publike. Zahtevno pot zdravljenja je opisal tudi član Skupnosti Anonimnih Alkoholikov Slovenije. Preventivne programe in aktivnosti za krepitev zdravja ter preprečevanje in zmanjševanje škode, ki jo povzroča alkohol, pa so predstavile sodelavka NIJZ na SOPA pristopu ter strokovni delavki iz ZVC Nazarje in CKZ Celje.

Posvet je bil namenjen strokovnim delavcem v šolstvu, zdravstvu, socialnem delu ter nevladnih organizacijah. V dvorano Gimnazijka na I. gimnaziji v Celju pa so pokukali tudi gimnazijci in drugi zainteresirani, saj je bil dogodek dobra priložnost za spoznavanje, izmenjavo mnenj ter druženje.

DBA LENART, 12.4.2023

V sredo, 12. 4. 2023  smo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje – Območna enota Maribor v sodelovanju s Centrom za krepitev zdravja ZD Lenart, obeležili »Dan brez alkohola 2023« in razbijali mite o alkoholu.

Dogodek je potekal pred Zdravstvenim domom Lenart med 9:00 in 12:00 in v okviru le tega so potekale različne javnozdravstvene aktivnosti. Obiskovalci so se lahko udeležili prijetnega pohoda v naravo (7,5 km), ki sta ga vodili fizioterapevtka in kineziologinja iz Centra za krepitev zdravja Lenart.

Na različnih stojnicah pa so se mimoidoči lahko pozanimali o zdravih življenjskih izbirah v našem vsakdanu, pridobili informacije na temo zdravega življenjskega sloga, si ogledali promocijsko-prosvetno gradivo, spoznali mite in dejstva o pitju alkoholnih pijač ter preizkusili svoje znanje s sodelovanjem v nagradnem kvizu. S preventivnimi dejavnostmi se nam je pridružil tudi uslužbenec Policijske postaje Lenart in obiskovalci so se lahko preizkusili na poligonu ob uporabi očal za simulacijo opitosti, kar je poželo veliko zanimanja.

Druženje je potekalo v sproščenem vzdušju, za vse udeležence pa je bila na voljo zdrava pogostitev.

Dan brez alkohola je dan, ko na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje želimo javnosti predstaviti naše aktivnosti, se pogovoriti o zdravih življenjskih izbirah in odgovornem odnosu do alkohola. Letos ga izvajamo že petič po vseh devetih zdravstvenih regijah v Sloveniji, saj želimo, da bi imeli v Sloveniji vsaj en dan na leto popolnoma brez alkohola.

Center za krepitev zdravja Zdravstvenega Doma Lenart je podrobneje predstavil svoje aktivnosti in zdravstveno-vzgojne delavnice. To so brezplačna svetovanja za namen podpore pri opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkohola in delavnice Zdravi odnosi, ki so prav tako brezplačno dostopne v vseh CKZ/ZVC-jih po celi državi vsakemu odraslemu posamezniku, ki bi želel pobliže pogledati in poskrbeti za svoje odnose z drugimi in za odnos do sebe.

Še več o dogodkih, lokacijah in terminih lahko preberete TUKAJ.

Medijske objave na temo dogodkov Dan brez alkohola lahko najdete TUKAJ.

DBA NOVO MESTO, 6.4.2023

Ob akciji 40 dni brez alkohola smo v novomeški regiji na Radiu Sraka pripravili kratko pogovorno oddajo, kjer smo poslušalcem predstavili pomen odgovornega odnosa do alkohola in informacije o tem, kakšne vplive ima lahko tvegano in škodljivo pitje alkohola na zdravje posameznika. Na največjem regijskem kmetijskem sejmu “Gregorjev sejem”, ki je potekal od 10. do 12. marca v Novem mestu smo udeležence informirali o posledicah tvegane in škodljive rabe alkohola na zdravje. V sklopu svetovnega dne zdravja smo 6. aprila na strokovnem srečanju »Duševno zdravje otrok in mladostnikov gradimo skupaj« pripravili stojnico SOPA, kjer so udeleženci prejeli informacije o vplivu pitja alkohola na zdravje in o delovanju Programa SOPA v Sloveniji.

Še več o dogodkih, lokacijah in terminih lahko preberete TUKAJ.

Medijske objave na temo dogodkov Dan brez alkohola lahko najdete TUKAJ.

DBA MURSKA SOBOTA, 5.4.2023

V sredo, 5. aprila 2023, je na trgu Martina Luthra v Murski Soboti potekal dogodek »Dan brez alkohola«, ki ga je naša NIJZ sodelavka Jasmina Črnko Papić organizirala skupaj z Mestno občino Murska Sobota – Zdravim mestom.

Z nami so tokrat sodelovali: Pomurski muzej Murska Sobota, Zdravstveni dom Murska Sobota in sicer: Center za krepitev zdravja, Center za duševno zdravje odraslih in Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov, Hiša sadeži družbe Murska Sobota, Društvo nova pot Radenci, ter Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. Pomurski muzej Murska Sobota je v ta namen organiziral tudi dve brezplačni vodenji po stalni razstavi. V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je obiskovalcem še vedno na voljo informacijski pult z gradivi.

Na dogodku smo se pogovarjali o zdravih življenjskih izbirah v našem vsakdanu in predstavili vire pomoči in možnosti podpore pri opuščanju nezdravega življenjskega sloga. Vsako leto ugotavljamo tudi, da so obiskovalci presenečeni nad statistikami glede pitja alkohola v Sloveniji, prav tako nad miti, ki jih razbijamo preko sproščene igre »kolo sreče« na temo alkoholne problematike.

DBA IZOLA, 5.4.2023

V sredo, 5. aprila 2023, se je na Lonki v Izoli odvil še eden izmed dogodkov »Dan brez alkohola«, ki potekajo v času Karitasove akcije “40 dni brez alkohola” v vseh devetih zdravstvenih regijah v Sloveniji.

Naši NIJZ sodelavki Irena Jerič in Ana Peršič sta združili moči s Centrom za krepitev zdravja – ZD Izola in k sodelovanju povabili številne organizacije in društva, ki delujejo v lokalnem okolju. Policijska postaja Izola, Društvo zdravljenih alkoholikov Obala, Združenje Europa Donna Slovenija, podružnica Obala, Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Izola, Medgeneracijski center Izola, Univerza za tretje življenjsko obdobje Izola, Društvo prijateljev mladine Izola, Osnovna šola Livade Izola, Turistično in kulturno društvo Šparžin – Korte ter Društvo Šola zdravja Obala so se z obiskovalci pogovarjali o zdravih življenjskih izbirah in predstavili vire pomoči ter možnosti podpore pri opuščanju nezdravega življenjskega sloga.

Raziskave namreč kažejo, da vsak drugi odrasli Slovenec vsaj enkrat v letu tvega ali pa so pri njem že prisotne negativne posledice zaradi pitja alkohola. V Obalno-kraški regiji beležimo še več visoko tveganega opijanja (46,60 %) kot je slovensko povprečje (42,80 %). Višji od slovenskega povprečja (8,90 %) je tudi delež prometnih nesreč, kjer je povzročitelj pod vplivom alkohola (11,70 %). Sicer pa se od leta 2016 ta odstotek v regiji vsako leto veča, vsako leto je bil tudi višji od slovenskega povprečja.

Prav zato smo obiskovalcem predstavili novost na področju preventive: individualna svetovanja za namen podpore pri opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkohola, ki jih izvajamo v zdravstveno vzgojnih centrih in centrih za krepitev zdravja po Sloveniji. Brezplačno so dostopna vsakemu odraslemu posamezniku, ki bi želel pobližje pogledati in poskrbeti za svoj odnos do alkohola ali urediti svoje pivske navade.

Sončen dan je na Lonko privabil številne mimoidoče, ki so se lahko preizkusili v hoji po poligonu z »alko« očali, zavrteli SOPA kolo ali preverili svoje dejavnike tveganja za zdravje. Sproščeno popoldne je hitro minilo tudi ob ustvarjalnih dejavnostih in poizkušanju zdravih dobrot, ki so prave izbire za bolj zdrav način življenja.

Še več o dogodkih, lokacijah in terminih lahko preberete TUKAJ.

Medijske objave na temo dogodkov Dan brez alkohola lahko najdete TUKAJ.

DBA TOLMIN, 24.3.2023

V petek, 24. marca 2023, je na Mestnem trgu v Tolminu potekal dogodek »Dan brez alkohola«, ki sta ga na NIJZ OE Nova Gorica organizirali Irena Jerič in Ana Peršič s pomočjo Zdravstveno vzgojnega centra Zdravstveni dom Tolmin in Občino Tolmin. »Dan brez alkohola« smo začeli obeleževati pred petimi leti v okviru projekta SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, saj želimo javnosti približati naša prizadevanja na tem področju.

Za živahno dopoldansko dogajanje so, poleg organizatorjev NIJZ in ZVC Tolmin, poskrbeli še Center za duševno zdravje – ZD Tolmin, Center za socialno delo Severna Primorska Enota Tolmin, Policijska postaja Tolmin, Klub zdravljenih alkoholikov Tolmin, Društvo Al-Anon Tolmin, Rdeči križ Slovenije – območno združenje Tolmin, Tolminska območna Karitas, Posoški razvojni center – enota Ljudska univerza, OŠ Franceta Bevka Tolmin, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, Društvo Šola zdravja Tolmin, Društvo za boj proti raku in drugim kroničnim boleznim ko-RAK.si in Društvo za zdrave dojke.

Z več kot 300 obiskovalci smo delili informacije o alkoholni problematiki, preko igre »kolo sreče« razbijali mite o alkoholu in se pogovarjali o zdravih življenjskih izbirah v našem vsakdanu. V goriški regiji sicer beležimo nekoliko manj visoko tveganega opijanja kot je slovensko povprečje, obratno pa je pri prometnih nesrečah, kjer je povzročitelj pod vplivom alkohola. V regiji je bilo takih več kot 10 %, medtem ko je v Sloveniji delež 8,99 %. Tudi stopnja bolezni, pripisljivih alkoholu, je v regiji nekoliko višja od slovenskega povprečja, in znaša 2 na 1000 prebivalcev (Zdravje v občini, 2021).

Poskrbeli smo tudi, da je vsak lahko izvedel, kje poiskati pomoč ob težavah in katere so možnosti podpore pri opuščanju nezdravega življenjskega sloga. Predvsem smo želeli predstaviti nov vir pomoči – SOPA individualno svetovanje, ki je na voljo v zdravstveno vzgojnih centrih in centrih za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih po Sloveniji. Brezplačna svetovanja so dostopna vsem, ki želijo zmanjšati oz. opustiti pitje alkohola ali se s strokovnjakom pogovoriti o svojem odnosu do alkohola.

Veseli nas, da nam je prisluhnilo veliko mladih, od vrtčevskih malčkov do osnovnošolcev in dijakov. Odnos do pitja alkohola se namreč vzpostavi že v rani mladosti, podatki pa žal kažejo, da je v Sloveniji vsak sedmi 11-letnik že poskusil alkoholno pijačo, vsak četrti 17-letnik pa posega po alkoholni pijači redno vsak teden (HBSC, 2018). Ker govorimo o obdobju razvijajočih se možganov, ima lahko pitje alkoholnih pijač v tem času še več negativnih posledic na mlado telo.

Z nami se je podružil tudi tolminski župan Alen Červ, ki je pohvalil odziv lokalnih ustanov in društev. Z interaktivnimi vsebinami so namreč ponudili praktičen vpogled v posledice pitja alkohola in usmeritve v izbire za bolj zdrav način življenja.

Še več o dogodkih, lokacijah in terminih lahko preberete TUKAJ.

Medijske objave na temo dogodkov Dan brez alkohola lahko najdete TUKAJ.

DBA CERKNO, 16. 3. 2023

V četrtek je pred Centrom za šolske in obšolske dejavnosti Cerkno potekal dogodek »Dan brez alkohola«, ki ga je na NIJZ organiziral Rok Zaletel skupaj s pomočjo Zdravstvenega doma Idrija. Dan brez alkohola smo začeli obeleževati pred 5 leti v okviru projekta SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, saj želimo javnosti približati naša prizadevanja na tem področju. Z nami so tokrat sodelovali tudi Policijska postaja Idrija in Osnovna šola Cerkno.

Na dogodku smo se pogovarjali o zdravih življenjskih izbirah v našem vsakdanu in predstavili vire pomoči in možnosti podpore pri opuščanju nezdravega življenjskega sloga. Vsako leto ugotavljamo tudi, da so obiskovalci presenečeni nad statistikami glede pitja alkohola v Sloveniji, prav tako nad miti, ki jih razbijamo preko sproščene igre »kolo sreče« na temo alkoholne problematike. Med miti, ki jih ovržemo, je tudi ta, da je alkohol dober za kri.

Registrirana poraba alkohola je v Sloveniji v letu 2021 znašala 10,62 l čistega alkohola na prebivalca starejšega od 15 let. Številka je bila še leto prej nižja za skoraj liter čistega alkohola. Pri tem govorimo samo o registrirani porabi, vsa neregistrirana (v večini domača pridelava) številko povzdigne vsaj še za petino. Kar 55 % odraslega prebivalstva vsaj enkrat letno pije čezmerno (starost 18 – 74 let; CINDI 2020). To pomeni, da vsak drugi odrasli Slovenec, vsaj enkrat v letu tvega ali pa so pri njemu že prisotne, negativne posledice zaradi pitja alkoholnih pijač.

Zdravstvena regija Ljubljana, kamor uvrščamo tudi občini Idrijo in Cerkno, je sicer nekoliko boljša od slovenskega povprečja, ko gledamo podatke o visoko tveganem opijanju. Slovensko povprečje znaša 42,8 odstotka. Žal pa so podatki v omenjenih občinah glede bolezni, pripisljivih alkoholu, višji od slovenskega povprečja, ki znaša 1,8 na 1000 prebivalcev. Prav tako sta omenjeni občini nad slovenskim povprečjem, kar se tiče prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji. To znaša 8,9 odstotka. Vse to potrjuje našo odločitev, da smo dogodek Dan brez alkohola organizirali prav tam. Več lokalnih podatkov lahko najdete na portalu Zdravje v občini TUKAJ.

Podrobneje smo predstavili tudi naše aktivnosti in delavnice, ki jih izvajamo v zdravstvenih domovih po Sloveniji, konkretneje v zdravstveno vzgojnih centrih in centrih za krepitev zdravja. To so brezplačna svetovanja za namen podpore pri opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkohola in delavnice Zdravi odnosi, ki so prav tako brezplačno dostopne v omenjenih centrih, vsakemu odraslemu posamezniku, ki bi želel pobližje pogledati in poskrbeti za svoje odnose z drugimi in za odnos do sebe.

Medijske objave na temo dogodkov Dan brez alkohola lahko najdete TUKAJ.

Več o aktivnostih na področju alkohola najdete na naši spletni strani, kjer se lahko anonimno pogovorite tudi s spletnim svetovalcem TUKAJ.
Več o programih preventive lahko najdete na spletni strani Skupaj za zdravje TUKAJ. V sklopu obeležitve Dan brez alkohola bomo organizirali skupno 9 dogodkov po Sloveniji. Več o dogodkih, lokacijah in terminih lahko preberete TUKAJ.

DBA KRANJ, 8. 3. 2023

Vrhunec dogodka in največji obisk se je zgodil po 11:00, ko se je ploščad napolnila z dijaki in profesorji kranjskih srednjih šol, uslužbenci MO Kranj in obiskovalci knjižnice, ki so pričakali udeležence teka ob otvoritvi razstave Stop zasvojenosti. Na dogodku je bil kot organizator in predstavnik NIJZ-ja prisoten naš sodelavec Rok Zaletel.

Razstavo in ta del aktivnosti je skupaj s kranjskimi šolami in javnimi zavodi organizirala Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zlorabe drog v Mestni občini Kranj. Dijaki so v natečaju razmišljali in ustvarjali grafike vezane na bremena in tegobe zasvojenosti. Ob prihodu je vse navzoče nagovoril tudi župan Mestne občine Kranj, gospod Matjaž Rakovec, ki se je nato preizkusil tako v kvizu in poligonu. Tudi dijaki so se preizkusili v poligonu ter kvizu in pokazali zavidljivo poznavanje alkoholne problematike.

Naša prizadevanja so prepoznali tudi lokalni mediji, ki nas na samem dogodku tudi obiskali. Skupaj smo širili pomembno sporočilo o zdravih izbirah in o možnostih, ki jih ponuja udeležba v programih preventive.

V sklopu obeležitve Dan brez alkohola bomo organizirali skupno 9 dogodkov po Sloveniji. Več o dogodkih, lokacijah in terminih lahko preberete TUKAJ.

https://twitter.com/SOPA_projekt/status/1656543533229133824?s=20

V oddaji je Tadeja Hočevar povedala, da vsak drugi prebivalec Slovenije med 25-64 letom pije čezmerno, kar je skrb vzbujajoče, prav tako negativne posledice pitja alkohola: »S pitjem alkohola povezujemo preko 200 bolezni in bolezenskih stanj.« Izpostavila je tudi, da pitje alkohola vpliva tudi na naše duševno zdravje, odnose in ne navsezadnje tudi na varnost v prometu.

Pomemben poudarek je bil, da nobeno pitje ni varno: »Alkohol je etanol in to je toksična snov, in če vnašamo strup v telo, je to zdravju škodljivo. Netveganega pitja alkohola ni, je le tvegano in manj tvegano pitje.« Dodala je, da če je včasih veljalo, da je kozarec rdečega vina dober za zdravje srca in ožilja, danes znanstvena spoznanja kažejo, da temu ni več tako.

Tadeja Hočevar o tem, da ni varnega pitja alkohola

Jana Malovrh je povedala, da so udeleženci delavnice pogosto presenečeni nad tveganji in škodljivostmi svojih pivskih navad in se radi obrnejo na pogovor za načrt, kako naj pitje alkohola zmanjšajo ali povsem opustijo. Več o naših delavnicah si lahko preberete TUKAJ.

Jana Malovrh o pogovorih na delavnici o opuščanju čezmernega pitja alkohola, ki se odvija v zdravstvenih domovih

Več o mejah pitja alkohola si lahko preberete TUKAJ

Tudi sami lahko izpolnite kratek vprašalnik o pitju alkohola in ugotovite, kam se uvrščate TUKAJ

Mite in resnice o pitju alkohola lahko preverite TUKAJ

Več o pitju alkohola v nosečnosti si lahko preberete TUKAJ

To so brezplačna svetovanja za namen podpore pri opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkohola in delavnice Zdravi odnosi, ki so prav tako brezplačno dostopne v omenjenih centrih, vsakemu odraslemu posamezniku, ki bi želel pobližje pogledati in poskrbeti za svoje odnose z drugimi in za odnos do sebe. Na nekaterih dogodkih bodo sodelovali tudi predstavniki centrov za krepitev zdravja in zdravstveno vzgojnih centrov, policije in predstavniki različnih društev, ki bodo skrbeli za dejavnosti na stojnicah. Pri širjenju naših sporočil sodelujemo tudi z lokalnimi oz. regijskimi radijskimi postajami in ostalimi mediji ter občinami oz. lokalno skupnostjo.

Datumi DBA dogodkov:

8. 3. 2023 sreda 10h-12h DBA Kranj, Mestni trg

sodelujoči: Mestna občina Kranj, Mestna knjižnica Kranj, kranjske srednje šole

Novico z dogodka si lahko prebereta TUKAJ.

16. 3. 2023 četrtek 11-14h DBA Cerkno, Ploščad CŠOD Cerkno

sodelujoči: ZD Idrija, Policijska postaja Idrija, OŠ Cerkno, OZRK Idrija

24. 3. 2023 petek 9-11h DBA Tolmin, Mestni trg Tolmin

sodelujoči: ZVC Tolmin  in Občina Tolmin, OE NG NIJZ, Center za duševno zdravje odraslih Tolmin, CSD Severna Primorska Enota Tolmin, Policijska postaja Tolmin, KZA Tolmin, Al-Anon Tolmin, RKS Območno združenje Tolmin, Tolminska območna Karitas, Posoški razvojni center Tolmin, OŠ Franceta Bevka Tolmin, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, Šola zdravja Tolmin

5. 4. 2023 sreda 15-18h DBA Izola, »Lonka« Sončno nabrežje

sodelujoči: CKZ Izola, Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Izola; Evropa Donna; Medgeneracijski center Izola; Univerza za tretje življenjsko obdobje; Društvo zdravljenih alkoholikov obala; Policijska postaja Izola; Društvo prijateljev mladine; Osnovna šola Livade; Logout; Turistično in kulturno društvo Šparžin Korte; Društvo šola zdravja: telovadba

5. 4. 2023 sreda 10h-13h DBA Murska Sobota, drevored Martina Luthra Murska Sobota

sodelujoči: Mestna občina Murska Sobota, CKZ ZD M.Sobota, CDZ in CZOM ZD M.Sobota, Hiša sadeži družbe MS– Slovenska filantropija, Društvo prijateljev mladine MS, PiŠK, Galerija MS, Muzej MS, ZKTŠ Murska Sobota

6. 4. 2023 četrtek 8h-14.30h DBA Novo mesto (strokovno srečanje ob Dnevu zdravja), velika dvorana Univerze v Novem mestu

sodelujoči: Univerza v Novem mestu, ZD Novo mesto, OE NIJZ Novo mesto, Občina Novo mesto, Splošna bolnišnica Novo mesto Mestna občina Murska Sobota, CKZ ZD M.Sobota, CDZ in CZOM ZD M.Sobota, Hiša sadeži družbe MS– Slovenska filantropija, Društvo prijateljev mladine MS, PiŠK, Galerija MS, Muzej MS, ZKTŠ Murska Sobota.

Strokovni posvet z naslovom: »DUŠEVNO ZDRAVJEOTROK IN MLADOSTNIKOV GRADIMO SKUPAJ«,

12. 4. 2023 sreda 9-14h Celje, Gimnazijka na I. gimnaziji v Celju (strokovno srečanje od svetovnem dnevu zdravja in zaključku akcije 40 dni brez alkohola)

Strokovni posvet “Skupaj za zdrav življenjski slog” bo namenjen ugotovitvam raziskav o vplivu pandemije na življenjski slog posameznika ter pastem novih tobačnih izdelkov in alkohola. Izpostavili bomo nekatere preventivne programe in aktivnosti za krepitev zdravja ter preprečevanje in zmanjševanje škode, ki jo povzročata tobak ter alkohol. Posvet namenjamo strokovnim delavcem v šolstvu, zdravstvu, socialnem delu ter nevladnih organizacijah. Veseli bomo, če se nam boste pridružili na dogodku, ki poleg strokovnih vsebin ponuja priložnost za spoznavanje, izmenjavo mnenj ter druženje. Udeležba je brezplačna. Program je v postopku pridobitve licenčnih točk za zdravnike in medicinske sestre. Prijava na dogodek je obvezna. Povezavo za prijavo še objavimo, bodo pa prijave možne najkasneje do 7. aprila 2023 oziroma do zapolnitve prostih mest.

12. 4. 2023 sreda 10-13h Lenart, pred ZD Lenart

sodelujoči: ZD Lenart

15. 4. 2023 sobota 11-13h Ravne na Koroškem (Dan za spremembe), Mestna tržnica Ravne na Koroškem

sodelujoči: Občina Ravne, OE Ravne na Koroškem NIJZ

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje sicer letos že šesto leto aktivno sodelujemo v akciji 40 dni brez alkohola, saj si delimo skupen cilj: Vzpostaviti odgovoren odnos do pitja alkohola v slovenski družbi.

Sodelavka NIJZ in psihologinja Karmen Henigsman, ki deluje na področju alkohola, je izpostavila, to potrjujejo tudi podatki. Registrirana poraba je namreč v letu 2021 znašala kar 10,62 l čistega alkohola na prebivalca starejšega od 15 let. Številka, ki je bila še leto prej nižja za skoraj liter čistega alkohola. Pri tem govorimo samo o registrirani porabi, vsa neregistrirana, ki je predvsem posledica domače pridelave, pa zelo verjetno prejšnjo številko povzdigne vsaj še za petino.

Registrirana poraba je v letu 2021 znašala kar 10,62 l čistega alkohola.

“Kar 55 % odraslega prebivalstva vsaj enkrat letno pije čezmerno. To pomeni, da vsak drugi odrasli Slovenec, vsaj enkrat v letu tvega ali pa so pri njemu že prisotne, negativne posledice zaradi pitja alkoholnih pijač. To je namreč povezano z več kot 200 bolezenskimi stanji in poškodbami, hkrati pa povečuje stisko in rušilno vpliva na naše medosebne odnose. Na dan, zaradi razlogov, ki so neposredno povezani s pitjem alkoholnih pijač, umrejo 3 osebe,” je pojasnila Karmen Henigsman in dodala, da bi vse te smrti lahko preprečili. V nadaljevanju je poudarila, da je stanje zaskrbljujoče tudi pri mladih, saj podatki kažejo, da vsak sedmi 15-letnik in vsak četrti 17- letnik posega po alkoholni pijači kar vsak teden. Ker govorimo o obdobju razvijajočih se možganov, ima lahko pitje alkoholnih pijač v tem času še več negativnih posledic na mlado telo.

Na dan, zaradi razlogov, ki so neposredno povezani s pitjem alkoholnih pijač, umrejo 3 osebe.

“Pomembno je, da kot odrasli ponudimo primeren zgled glede odgovornega odnosa do pitja, z naravnanostjo čim manj ali nič alkohola,” kot ključno izpostavi Karmen Henigsman, ki dodaja, da posledice pitja pogosto trpijo svojci, predvsem otroci, ki so podani v negotovo in nestabilno domače okolje, ki je posledica nepredvidljivosti ravnanja ob opitosti starša. Prezgodaj na lastni koži izkusijo in uvidijo vse možne rušilne posledice, ki jih ima lahko alkohol na družinske odnose, na duševno in telesno zdravje: “Pomembno je, da jih slišimo in jim omogočimo, da svoje izkušnje odžalujejo. Zato letos še posebej pozdravljamo pobudo 40 dni brez alkohola, ki kaže solidarnost z vsemi, ki trpijo zaradi posledic pitja alkohola pri bližnji osebi.”

Posledice pitja pogosto trpijo svojci, predvsem otroci.

Na NIJZ želimo z nudenjem preventivnih dejavnosti, preko programa Skupaj za zdravje, omogočiti podporo vsakemu, ki se odloči za pomemben korak v smeri zmanjšanja pitja alkohola. Tako v vsakem zdravstvenem domu po Sloveniji, v zdravstveno vzgojnem centru in centru za krepitev zdravja, potekajo brezplačna svetovanja za namen podpore pri opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkohola, s čimer želimo ustaviti pot k zasvojenosti in posredno omogočiti tudi boljše življenje svojcev oseb, ki čezmerno pijejo. Za zdrave in negovane odnose skrbimo v okviru delavnic Zdravi odnosi, ki so brezplačno dostopne v zdravstvenem domu, vsakemu odraslemu posamezniku, ki bi želel pobližje pogledati in poskrbeti za svoje odnose z drugimi in za odnos do sebe.

Nudimo delavnice za podporo pri opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkohola in delavnica o zdravih odnosih.

Za konec je Karmen Henigsman spodbudila k sodelovanju v akciji: ”Vsakemu, ki se bo za akcijo odločil, želim, da v teh 40 dneh izkusi vse možne pozitivne spremembe v smeri boljšega in zdravega počutja, ki jih lahko izbira brez alkohola, prinese.” Napovedala pa je tudi obeležitev Dneva brez alkohola, ki ga bomo letos na NIJZ organizirali že peto leto, in sicer bo v ta namen po Sloveniji potekalo 9 dogodkov konec marca in v začetku aprila.

Tudi letos Dan brez alkohola na 9 dogodkih po Sloveniji.

Program Skupaj za zdravje se od leta 2002 izvaja v ambulantah družinske medicine in v Centrih za krepitev zdravja oz. Zdravstvenovzgojnih centrih v vseh 61 zdravstvenih domovih po državi. Vsem odraslim prebivalcem Slovenije (30+) je enkrat na 5 let na voljo brezplačni preventivni pregled (za vse z obveznim zavarovanjem), ki ga opravimo v ambulanti družinske medicine in nato posameznika glede na rezultate in pogovor usmerimo v nadaljnji program oz. delavnice, kjer s skupnimi močmi delamo na tem, da izboljšamo njegovo počutje oz. fizično in duševno zdravje. Če je bilo na preventivnem pregledu ugotovljeno, da imate višje tveganje za razvoj kroničnih bolezni, vam preventivni pregled pripada vsako leto. Več o programu Skupaj za zdravje si lahko preberete TUKAJ.

Brezplačne in strokovne delavnice izvajamo na 8 področjih:

1. Opuščanje čezmernega pitja alkohola

2. Krepitev duševnega zdravja in zdravih odnosov

3. Telesna dejavnost za krepitev zdravja

4. Zdravo prehranjevanje

5. Zdravo hujšanje

6. Opuščanje kajenja

7. Zdrav življenjski slog

8. Sladkorna bolezen tipa 2

Podrobnejše opise delavnic in svetovanj najdete TUKAJ.

Kot omenjeno se v Centrih za krepitev zdravja in Zdravstvenovzgojnih centrih po Sloveniji izvajajo nove delavnice tako s področja opuščanja čezmernega pitja alkohola kot s področja zdravih odnosov, kjer se bomo ukvarjali z našim delovanjem v medosebnih odnosih ter se učili osnovnih odnosnih veščin za večjo kakovost in zadovoljstvo v odnosih. Več o tem lahko preberete TUKAJ.

Kje se lahko udeležim aktivnosti za krepitev zdravja?

Aktivnosti za krepitev zdravja se lahko udeležite v centrih za krepitev zdravja ali zdravstvenovzgojnih centrih v vseh zdravstvenih domovih. V nekaterih zdravstvenih domovih so zdravstvenovzgojni centri (ZVC), v drugih pa centri za krepitev zdravja (CKZ). Gre za samostojne organizacijske enote, kjer so zaposleni timi strokovnjakov, ki delajo na področju krepitve zdravja in preventive. Sprva so bili v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji vzpostavljeni zdravstvenovzgojni centri. S krepitvijo njihovega pomena ter vloge preventive pri doseganju boljšega zdravja in počutja prebivalcev pa so se iz zdravstvenovzgojnih centrov razvili centri za krepitev zdravja. Postopno se bodo vsi zdravstvenovzgojni centri preoblikovali v centre za krepitev zdravja. Ključna razlika med njima je v tem, da so v centrih za krepitev zdravja zaposleni strokovnjaki z več področij in da je tam na voljo nekaj več delavnic in svetovanj.

Poiščite vam najbližjo lokacijo TUKAJ.

Aktivnosti za krepitev zdravja se lahko udeležite na različne načine:

Pokličite v zdravstvenovzgojni center ali center za krepitev zdravja, kjer vam bodo posredovali informacije o delavnicah in svetovanjih, ki se jih lahko udeležite. Lahko pa se dogovorite tudi za uvodni individualni posvet s strokovnjakom, kjer boste izvedeli več o aktivnostih za krepitev zdravja, ki so vam na voljo, ter kako se lotiti spreminjanja nezdravih življenjskih navad v svojem vsakdanjem življenju.

Če se udeležite preventivnega pregleda v ambulanti svojega izbranega osebnega zdravnika in so rezultati pokazali, da imate prisotne dejavnike tveganja za razvoj kroničnih bolezni ali pa že prisotno kronično bolezen, vas bosta diplomirana medicinska sestra oziroma osebni zdravnik glede na vaše želje usmerila na vam ustrezne aktivnosti za krepitev zdravja. Na aktivnosti za krepitev zdravja vas lahko usmeri patronažna medicinska sestra, v kolikor je ob patronažnem obisku na domu presodila, da bi udeležba pripomogla k ohranjanju, krepitvi ali izboljšanju vašega zdravja.

Na aktivnosti za krepitev zdravja pa vas lahko usmerijo tudi vaš psihiater, diabetolog, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Večino aktivnosti za krepitev zdravja izvajajo tako v enih kot drugih centrih. Pri opisu aktivnosti preverite, katere delavnice in svetovanja so vam na voljo v najbližjem centru za krepitev zdravja ali zdravstvenovzgojnem centru.

Kateri strokovnjaki delajo v centrih za krepitev zdravja in zdravstvenovzgojnih centrih?

Podporo in pomoč na poti do boljšega počutja in zdravja vam bodo nudili usposobljeni strokovnjaki z različnih področij. V timih zdravstvenovzgojnih centrov delajo diplomirane medicinske sestre, fizioterapevti in psihologi. V timih centrov za krepitev zdravja pa diplomirane medicinske sestre, fizioterapevti, psihologi, dietetiki in kineziologi.

SOPA na 14. letni konferenci preventive za odraslo populacijo

Med 10. in 12. oktobrom je v Portorožu potekala 3-dnevna konferenca na temo preventive za odraslo populacijo. Na sicer 14. letni konferenci smo se sodelavci Nacionalnega inštituta za javno zdravje posvetili dosežkom prvih 20 let organizirane preventive za odrasle v Sloveniji in predstavitvi vizije razvoja za naprej. Na dogodku smo tako predstavili tudi področje pitja alkohola, ki smo ga prej obravnavali v okviru projekta SOPA, danes pa v okviru delavnic Zdravi odnosi in individualnih svetovanj, ki so del programa Skupaj za zdravje. Več o dogodku TUKAJ.

mag. Tadeja Hočevar na 14. letni konferenci preventive za odraslo populacijo o projektu SOPA

Mag. Tadeja Hočevar o ciljih komuniciranja projekta SOPA: začeti se pogovarjati o alkoholu

Mag. Tadeja Hočevar je v prvem predavanju predstavila “Kratki ukrep za podporo pri opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkohola – od pilota do sistema”, na drugem predavanju pa je skupaj s Karmen Henigsman govorila o “Promociji zdravja na primeru pristopa SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola”.

Karmen Henigsman o povezovanju lokalnih deležnikov za promocijo aktivnosti

Karmen Henigsman na 14. letni konferenci preventive za odraslo populacijo o projektu SOPA

Na dogodku so sicer aktivno nastopili tudi strokovnjaki iz osnovne zdravstvene dejavnosti ter številni drugi zdravstveni delavci in ostali sodelavci, ki razvijamo in upravljamo program Skupaj za zdravje.

SOPA pristop kot primer dobre prakse tudi v tujini

Med 21. in 23. septembrom 2022 je v Edinburghu potekala mednarodna konferenca INEBRIA z naslovom “Zgodnja identifikacija in kratke intervencije: Inovacije, izmenjava izkušenj in skupno spopadanje z izzivi za boljši učinek”. Konference sta se udeležili komunikologinja in mag. psihologije Tadeja Hočevar, sicer vodja projekta SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola na NIJZ med 2016 in 2021 ter psihologinja Karmen Henigsman, prav tako sodelavka na projektu SOPA. Udeležencem sta v okviru poster sekcije predstavili izsledke projekta SOPA o učinkovitosti usposabljanja za presejanje in izvedbo kratkega ukrepa za podporo pri zmanjšanju pitja alkohola.

Rezultati so bili predstavljeni iz perspektive udeležencev oz. ”Evaluating training in alcohol screening and brief intervention from the participants’ perspective”.

Edinburgh konferenca INEBRIA, Tadeja Hočevar in Karmen Henigsman

Otroci iz družin, kjer je prisoten alkoholizem

16. septembra 2022 je pod častnim pokroviteljstvom Zveze prijateljev mladine Slovenije potekala 6. letna znanstvena in strokovna konferenca z mednarodno udeležbo “Zdravje otrok in mladostnikov”, ki jo je organizirala Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Na konferenci je imela svoj prispevek psihologinja Karmen Henigsman, ki je podrobneje predstavila pomen varovalnih dejavnikov za zdravje otrok, ki izhajajo iz družin, v katerih je prisotna zasvojenost z alkoholom. Več o prispevkih konference je dostopno na povezavi TUKAJ.

Prizadeti so lahko različni organi in tkiva, odvisno od njihovega razvoja glede na čas v nosečnosti, v katerem pride do izpostavljenosti otroka alkoholu. Najbolj ranljivi pa so otrokovi možgani, ki se razvijajo skozi celotno nosečnost. Posledice izpostavljenosti alkoholu so lahko spontani splav, odmrtje ploda, različne vrste nepravilnosti pri plodu, moten psihološki razvoj in fizična rast otroka po rojstvu, lahko pa pride tudi do razvoja motenj iz fetalnega alkoholnega spektra (kratica FASD).

Otroci s FASD imajo lahko različne motnje v telesnem, duševnem in kognitivnem razvoju, ki vodijo do težav v vedenju, razumevanju, sklepanju in presojanju, mišljenju, spominu ter učenju. Ker so te motnje prirojene, ostanejo za vse življenje. Vodijo v prikrajšanosti na različnih življenjskih področjih: izobraževanja in pridobivanja poklica, pridobivanja in ohranjanja zaposlitve, na področju socialnih veščin, sposobnosti samostojnega življenja, na področju duševnega in telesnega zdravja, pogosteje so prisotna tudi različna tvegana vedenja. Vse to zmanjšuje kakovost otrokovega življenja in kasneje odrasle osebe s FASD ter tudi njene družine.

Alkohol lahko pri zarodku oziroma plodu povzroči vrsto razvojnih motenj.

Vsaka pijača, ki vsebuje alkohol, lahko ovira plodov razvoj in rast. Torej vsa vina, piva, žgane pijače in različne mešane alkoholne pijače. Primer: v 1 dcl rdečega vina je ista količina alkohola kot v 1 dcl belega vina ali 2,5 dcl piva ali 0,3 dcl žgane pijače. Količina alkohola, za katero bi bilo mogoče zagotoviti, da je popolnoma “varna” oziroma “brez tveganja” v času nosečnosti, ne obstaja. Ob tem Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ opozarja: »Celo majhna izpostavljenost alkoholu pred rojstvom lahko negativno vpliva na normalen potek razvoja živčevja.

Dovolj je lahko le nekaj pijač v določenem obdobju nosečnosti, da pri še nerojenem otroku nastanejo trajne poškodbe možganov.« Če je otrok izpostavljen pitju več alkohola in pogosteje, to zanj pomeni večje tveganje škodljivih posledic. Tveganja, ki ga izpostavljenost alkoholu predstavlja za posamezno nosečnost, nikoli ne moremo napovedati. Na to, poleg količine zaužitega alkohola, pogostosti pitja ter časa in trajanja izpostavljenosti alkoholu, vplivajo še drugi dejavniki, tako s strani matere (na primer njena presnova alkohola, prehrana, zdravstveno stanje in življenjski slog) kot tudi ranljivost otroka.

“Varne” meje pitja alkohola v nosečnosti ni.

Pomembno je zavedanje, da je najvarneje prenehati piti pijače, ki vsebujejo alkohol, že pred zanositvijo. Ni “varnega” obdobja med nosečnostjo za pitje pijač, ki vsebujejo alkohol. Otrokovi možgani se razvijajo skozi celotno nosečnost in alkohol lahko kadarkoli poškoduje različne dele možganov. »Najvarneje je prenehati piti pijače, ki vsebujejo alkohol, že takrat, ko partnerja šele načrtujeta nosečnost. Partnerja namreč v začetku, to je prvih 4 do 6 tednov, za nosečnost še ne vesta. Če takrat nosečnica pije pijače, ki vsebujejo alkohol, izpostavlja otroka alkoholu, ne da bi to nameravala. Če se to zgodi, naj nosečnica čimprej, ko izve za nosečnost, preneha s pitjem pijač, ki vsebujejo alkohol,« je povedala Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ.

Novejše raziskave opozarjajo, da pitje alkohola pred spočetjem tudi pri moškem vpliva na njegovo plodnost in lahko tudi na zdravje njegovih potomcev: vpliva na količino sperme, gostoto, število, gibljivost ter obliko in zgradbo semenčic. Če partnerja pijeta pijače, ki vsebujejo alkohol, in ne uporabljata kontracepcije pri spolnih odnosih, lahko pride do zanositve in izpostavitve otroka alkoholu, preden vesta za nosečnost. V tem primeru velja nasvet, naj partnerja dosledno uporabljata učinkovito zaščito pred zanositvijo, s tem bosta preprečila, da bi ob nenačrtovani nosečnosti prišlo do izpostavljenosti še nerojenega otroka alkoholu.

Pitje alkohola pred spočetjem tudi pri moškem vpliva na njegovo plodnost.

Starševstvo, tudi v povezavi z odnosom do alkohola, je skupna odgovornost obeh partnerjev. Na odnos ženske do alkohola in njeno pitje pijač, ki vsebujejo alkohol, pred in med nosečnostjo pomembno vpliva partnerjev odnos do alkohola in njegova podpora pri zdravem načinu življenja. »Ženske, katerih partnerji ne pijejo alkohola, ga tudi same bolj verjetno ne pijejo. Tiste, ki čutijo partnerjevo podporo, so bolj zadovoljne v zvezi, med nosečnostjo manj verjetneje pijejo alkohol in poročajo o manj težavah v duševnem zdravju,« dodaja Maja Roškar z NIJZ.

Že, ko načrtujeta otroka, recita ALKOHOLU NE oba bodoča starša.

Leto 2022 je evropsko leto mladih. Mladi so bodoči starši. Zbrana razmišljanja dijakov o alkoholu in nosečnosti so nastala v sodelovanju Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana in NIJZ.

TONSKE IZJAVE:

• Tonska izjava: mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, NIJZ
• Tonska izjava: mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, NIJZ
• Tonska izjava: mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, NIJZ
• Tonska izjava: mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, NIJZ