Ali nas alkoholna pijača (koktajl, pivo ipd.) poleti res ohladi?
Občutek osvežitve ali toplote po pitju pijače – alkoholne ali brezalkoholne – je lahko povezan s temperaturo pijače ter trenutnim stanjem telesa in okolja – v hladnem okolju lahko hitreje zaznamo občutek toplote, v vročem pa občutek osvežitve – vendar to ne pomeni nujno sprememb v temperaturi jedra telesa (3,2).
Alkohol ne prispeva k učinkovitejšemu uravnavanju telesne temperature v vročini
Pomembno je razumeti, kako se telo sploh ohlaja. Telesno temperaturo uravnavajo predvsem fiziološki mehanizmi, zlasti potenje in izhlapevanje znoja s kože, s katerima telo oddaja toploto v okolje. Pijače same teh mehanizmov ne nadomestijo. Z zadostnim vnosom tekočine pa pomagajo, da telo lahko učinkovito vzdržuje potenje in s tem uravnava telesno temperaturo. (2,4)
Alkohol pri tem nima zaščitnega hladilnega učinka. Nasprotno – povzroči razširitev krvnih žil v koži (periferno vazodilatacijo). Zato lahko občutimo toploto (v hladnejšem okolju) ali kratkotrajen občutek osvežitve (v vročini), vendar to ne pomeni, da telo učinkoviteje uravnava svojo temperaturo, ali da se je temperatura jedra telesa znižala. (2,1)
Alkohol nima zaščitnega hladilnega učinka
Poleg tega alkohol zmanjša izločanje antidiuretičnega hormona (vazopresina), kar lahko poveča izločanje urina, zlasti pri večjih količinah popitega alkohola. V vročem vremenu, ko tekočino že izgubljamo s potenjem, lahko to prispeva k večji izgubi telesnih tekočin in poveča tveganje za dehidracijo. (5,1)
Alkohol lahko oslabi tudi presojo ter zmanjša sposobnost prepoznavanja zgodnjih znakov vročinske obremenitve in pravočasnega ukrepanja (6).
Kaj pa voda in druge brezalkoholne pijače?
Glavni način uravnavanja telesne temperature je potenje.
Voda in druge brezalkoholne pijače pomagajo ohranjati ustrezno hidriranost. S tem omogočajo učinkovito potenje in izhlapevanje znoja – ključna mehanizma za uravnavanje telesne temperature. Za razliko od alkoholnih pijač, ki lahko te procese otežijo zaradi vpliva na izgubo telesnih tekočin in drugih fizioloških učinkov, brezalkoholne pijače podpirajo naravne mehanizme termoregulacije. (2,4,7,1)
Če vsebujejo vodo ali mineralno vodo, sadje in zelišča ter niso pretirano sladkane, so brezalkoholne pijače prijetna in osvežujoča izbira v vročih dneh.
Kaj izbrati za poletno osvežitev?
Za odžejanje in vzdrževanje hidriranosti je najboljša izbira voda.
Če si želite prijetnega druženja ob dobri pijači, izberite katerega od receptov za naravne osvežilne napitke – da bo okusno in družabno tudi brez alkohola. Nekaj idej najdete TUKAJ.
Pripravila: dr. Tadeja Hočevar, vodja področja za alkohol na Centru za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja NIJZ
Literatura (APA 7)
1 Morris, N. B., Ravanelli, N., & Chaseling, G. K. (2024). The effect of alcohol consumption on human physiological and perceptual responses to heat stress: A systematic scoping review. Environmental Health, 23, 73. https://doi.org/10.1186/s12940-024-01113-y
2 Romanovsky, A. A. (2018). The thermoregulation system and how it works. In M. J. Aminoff, F. Boller, & D. F. Swaab (Eds.), Handbook of Clinical Neurology (Vol. 156, pp. 3–43). Elsevier. https://doi.org/10.1016/B978-0-444-63912-7.00001-1
3 Epstein, Y., & Moran, D. S. (2006). Thermal comfort and the heat stress indices. Industrial Health, 44(3), 388–398.
4 Sawka, M. N., Burke, L. M., Eichner, E. R., Maughan, R. J., Montain, S. J., & Stachenfeld, N. S. (2007).
5 National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism. (2024). Alcohol’s effects on health. https://www.niaaa.nih.gov/alcohols-effects-health
6 Centers for Disease Control and Prevention. (2024). Heat and alcohol. https://www.cdc.gov/alcohol/
7 European Food Safety Authority. (2010). Scientific opinion on dietary reference values for water. EFSA Journal, 8(3), 1459. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2010.1459
https://twitter.com/SOPA_projekt/status/1656543533229133824?s=20
V oddaji je Tadeja Hočevar povedala, da vsak drugi prebivalec Slovenije med 25-64 letom pije čezmerno, kar je skrb vzbujajoče, prav tako negativne posledice pitja alkohola: »S pitjem alkohola povezujemo preko 200 bolezni in bolezenskih stanj.« Izpostavila je tudi, da pitje alkohola vpliva tudi na naše duševno zdravje, odnose in ne navsezadnje tudi na varnost v prometu.
Pomemben poudarek je bil, da nobeno pitje ni varno: »Alkohol je etanol in to je toksična snov, in če vnašamo strup v telo, je to zdravju škodljivo. Netveganega pitja alkohola ni, je le tvegano in manj tvegano pitje.« Dodala je, da če je včasih veljalo, da je kozarec rdečega vina dober za zdravje srca in ožilja, danes znanstvena spoznanja kažejo, da temu ni več tako.
Tadeja Hočevar o tem, da ni varnega pitja alkohola
Jana Malovrh je povedala, da so udeleženci delavnice pogosto presenečeni nad tveganji in škodljivostmi svojih pivskih navad in se radi obrnejo na pogovor za načrt, kako naj pitje alkohola zmanjšajo ali povsem opustijo. Več o naših delavnicah si lahko preberete TUKAJ.
Jana Malovrh o pogovorih na delavnici o opuščanju čezmernega pitja alkohola, ki se odvija v zdravstvenih domovih
Več o mejah pitja alkohola si lahko preberete TUKAJ
Tudi sami lahko izpolnite kratek vprašalnik o pitju alkohola in ugotovite, kam se uvrščate TUKAJ
Mite in resnice o pitju alkohola lahko preverite TUKAJ
Več o pitju alkohola v nosečnosti si lahko preberete TUKAJ
SOPA na 14. letni konferenci preventive za odraslo populacijo
Med 10. in 12. oktobrom je v Portorožu potekala 3-dnevna konferenca na temo preventive za odraslo populacijo. Na sicer 14. letni konferenci smo se sodelavci Nacionalnega inštituta za javno zdravje posvetili dosežkom prvih 20 let organizirane preventive za odrasle v Sloveniji in predstavitvi vizije razvoja za naprej. Na dogodku smo tako predstavili tudi področje pitja alkohola, ki smo ga prej obravnavali v okviru projekta SOPA, danes pa v okviru delavnic Zdravi odnosi in individualnih svetovanj, ki so del programa Skupaj za zdravje. Več o dogodku TUKAJ.
mag. Tadeja Hočevar na 14. letni konferenci preventive za odraslo populacijo o projektu SOPA
Mag. Tadeja Hočevar o ciljih komuniciranja projekta SOPA: začeti se pogovarjati o alkoholu
Mag. Tadeja Hočevar je v prvem predavanju predstavila “Kratki ukrep za podporo pri opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkohola – od pilota do sistema”, na drugem predavanju pa je skupaj s Karmen Henigsman govorila o “Promociji zdravja na primeru pristopa SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola”.
Karmen Henigsman o povezovanju lokalnih deležnikov za promocijo aktivnosti
Karmen Henigsman na 14. letni konferenci preventive za odraslo populacijo o projektu SOPA
Na dogodku so sicer aktivno nastopili tudi strokovnjaki iz osnovne zdravstvene dejavnosti ter številni drugi zdravstveni delavci in ostali sodelavci, ki razvijamo in upravljamo program Skupaj za zdravje.
SOPA pristop kot primer dobre prakse tudi v tujini
Med 21. in 23. septembrom 2022 je v Edinburghu potekala mednarodna konferenca INEBRIA z naslovom “Zgodnja identifikacija in kratke intervencije: Inovacije, izmenjava izkušenj in skupno spopadanje z izzivi za boljši učinek”. Konference sta se udeležili komunikologinja in mag. psihologije Tadeja Hočevar, sicer vodja projekta SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola na NIJZ med 2016 in 2021 ter psihologinja Karmen Henigsman, prav tako sodelavka na projektu SOPA. Udeležencem sta v okviru poster sekcije predstavili izsledke projekta SOPA o učinkovitosti usposabljanja za presejanje in izvedbo kratkega ukrepa za podporo pri zmanjšanju pitja alkohola.
Rezultati so bili predstavljeni iz perspektive udeležencev oz. ”Evaluating training in alcohol screening and brief intervention from the participants’ perspective”.
Edinburgh konferenca INEBRIA, Tadeja Hočevar in Karmen Henigsman
Otroci iz družin, kjer je prisoten alkoholizem
16. septembra 2022 je pod častnim pokroviteljstvom Zveze prijateljev mladine Slovenije potekala 6. letna znanstvena in strokovna konferenca z mednarodno udeležbo “Zdravje otrok in mladostnikov”, ki jo je organizirala Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Na konferenci je imela svoj prispevek psihologinja Karmen Henigsman, ki je podrobneje predstavila pomen varovalnih dejavnikov za zdravje otrok, ki izhajajo iz družin, v katerih je prisotna zasvojenost z alkoholom. Več o prispevkih konference je dostopno na povezavi TUKAJ.
