Na Dnevih brez alkohola smo po Sloveniji ponovno razbijali mite

Z nami so bili: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Zveza paraplegikov Slovenije, ŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Slovenska karitas in Športna unije Slovenije. Ponekod so bili prisotni tudi predstavniki uradov za delo ZRSZ, predstavniki policije ter lokalne skupnosti.

KRANJ, 16. september 2020

Dan brez alkohola je tudi letos potekal na Slovenskem trgu v Kranju, skupaj z Evropskim tednom mobilnosti. Na dogodku so sodelovali predstavniki nekaterih nevladnih organizacij – Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije – Podružnica za Gorenjsko, Šent – Slovensko združenje za duševno zdravje – Dnevni center Radovljica, Društvo prijateljev mladine Škofja Loka, Župnijska karitas Radovljica, predstavniki Zavoda RS za zaposlovanje iz Urada za delo Radovljica ter predstavniki NIJZ – projekt SOPA. Dogodek smo tako namenili pogovoru o problematiki pitja alkohola v slovenski družbi, predstavili smo zdrave alternative in načine, kako vzpostaviti odgovoren odnos do pitja alkohola ter nudili različne informacije o omenjeni tematiki.Na samem dogodku smo pri mimoidočih preverjali tudi znanje o dejstvih o alkoholu in podelili veliko promocijskih nagrad.

15. september 2020 Radio Kranj in Radio Triglav, DBA in SOPA, Petra Može
14. september 2020 Radio Kranj in Radio Triglav, kviz
15. september 2020 Radio Kranj in Radio Triglav, kviz
17. september 2020 Radio Kranj in Radio Triglav, kviz
15. september 2020 Radio Kranj in Radio Triglav, kviz

https://twitter.com/SOPA_projekt/status/1306156805492477952?s=20

MURSKA SOBOTA, 18. september 2020

Dan brez alkohola je v Murski Soboti potekal v sodelovanju s Hišo sadeži družbe Murska Sobota in akcijo Dan za spremembe. Organiziran je bil pohod po mestu, udeleženci so se ustavili na dvorišču Hiše Sadeži družbe Murska Sobota, zatem pa je sledila predstavitev vključenih organizacij pred Območno enoto NIJZ, kjer so se izvedle različne aktivnosti od nagradnega kviza na temo alkohola, delavnic na prostem, do poligona ter predstavitev vključenih organizacij. Septembra poteka po celotni Sloveniji 8 dogodkov Dan brez alkohola, ki jih nismo mogli izvesti v aprilu in maju, saj se nam zdi pomembno osveščati javnost o tej problematiki, sploh v tem času, ko tveganja vedenja še naraščajo. Želimo si, da bi imeli v Sloveniji vsaj en dan zagotovo brez alkohola.

17. september 2020, Radio Maxi, SOPA in Dan brez alkohola, Jasmina Črnko Papić
14. september 2020, Radio Maxi, kviz
17. september 2020, Radi Maxi, kviz 1.del
17. september 2020, Radi Maxi, kviz 2.del
22. september 2020, Radi Maxi, kviz 1.del
22. september 2020, Radi Maxi, kviz 2.del
23. september 2020, Radi Maxi, kviz 1.del
23. september 2020, Radi Maxi, kviz 2.del

https://twitter.com/SOPA_projekt/status/1306892872793325572?s=20

LJUBLJANA, 18. september 2020

V sodelovanju z Dnevnim centrom ŠENT Ljubljana, Mestno zvezo prijateljev mladine Ljubljana, Športnim društvom Partizan – Vič, Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije, Društvom paraplegikov Ljubljana, Škofijsko Karitas, je bil organiziran pohod ob Dnevu za spremembe, na katerem smo obeležili tudi Dan brez alkohola. Pohod je potekal na Poti spominov in tovarištva in rekreacijskih površinah ob Koseškem bajerju, kjer je bil pripravljen krajši program za udeležence pohoda in mimoidoče. Dogodek je bil namenjen ozaveščanju javnosti o pomenu zdravja, zdravega življenjskega sloga in o projektu SOPA ter o škodljivih posledicah čezmernega pitja alkohola.

17. september 2020 Radio Ognjišče, Najprej pravijo, da smo zabavni, potem pa nas zavržejo, Rok Zaletel
18. september 2020 RTV Slovenija 1, Poročila ob petih, Dan brez alkohola v Ljubljani, Rok Zaletel (od 12.15 dalje)
15. september 2020 Radio Ognjišče, kviz
17. september 2020 Radio Ognjišče, kviz
22. september 2020 Radio Ognjišče, kviz
24. september 2020 Radio Ognjišče, kviz

https://twitter.com/SOPA_projekt/status/1307198713815801856?s=20

MARIBOR, 19. september 2020

Tokrat smo se v Mariboru z dogodkom Dan brez alkohola pridružili pobudi Dan za spremembe – letos na temo »Dobro za ljudi in planet«. Dogodek je potekal v parku Kulturnega centra Pekarna v sodelovanju z Mladinskim kulturnim centrom Maribor. Osrednja aktivnost Dneva brez alkohola je bilo Kolo zdravja, ki so ga obiskovalci lahko zavrteli in odgovorili na eno od vprašanj povezanih z delovanjem različnih organizacij v povezavi z alkoholno problematiko. Z nami so bili predstavniki nevladnih organizacij, ki sodelujejo v projektu – Društvo za zdravje srca in ožilja, Šent, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Slovenska Karitas in Športna unije Slovenije. Pridružila pa se je tudi bo tudi predstavnica Zavoda RS za zaposlovanje. Z obiskovalci smo spregovorili tudi o projektu SOPA, kako se lahko pridružijo in nagovorili splošna vprašanja glede poznavanja tveganega in škodljivega pitja alkohola ter našega odnosa do le-tega. Vse pogumne, ki so se spoprijeli z izzivom in odgovorili na kakšno od vprašanj na kolesu, pa smo obdarili s paketom praktičnih nagrad in gradivi projekta SOPA.

16. september 2020 Radio City, DBA in SOPA, Nina Vareško in Tanja Veber, 1. del
16. september 2020 Radio City, DBA in SOPA, Nina Vareško in Tanja Veber, 2. del
16. september 2020 Radio City, DBA in SOPA, Nina Vareško in Tanja Veber, 3. del
16. september 2020 Radio City, DBA in SOPA, Nina Vareško in Tanja Veber, 4. del
14. september 2020, Radio City, kviz
18. september 2020, Radio City, kviz
22. september 2020, Radio City, kviz
24. september 2020, Radio City, kviz

https://twitter.com/SOPA_projekt/status/1308627938569531395?s=20

KOPER, 19. september 2020

V soboto, 19. septembra 2020, je na Pristaniški ulici v Kopru potekal dogodek »Dan brez alkohola«, ki se je odvijal v sklopu Evropskega tedna mobilnosti. Dan brez alkohola obeležujemo, saj želimo javnosti približati naša prizadevanja na tem področju in predstaviti aktivnosti, ki jih izvajamo tudi na Območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje Koper. Na dogodku so sodelovali predstavniki nekaterih nevladnih organizacij – Šent – Slovensko združenje za duševno zdravje – Dnevni center Koper (Šentmar), Center dnevnih aktivnosti Koper, Škofijska karitas Koper, Univerzitetna športna zveza Primorske, predstavniki Zavoda RS za zaposlovanje iz Urada za delo Koper ter predstavniki NIJZ – projekt SOPA. Dogodek Dan brez alkohola smo tako namenili pogovoru o problematiki pitja alkohola v slovenski družbi, pri mimoidočih pa smo preverjali tudi znanje o dejstvih o alkoholu in podelili veliko promocijskih nagrad.

17. september 2020 Radio Capris, SOPA in Dan brez alkohola v Kopru, Petra Može
15. september 2020 Radio Capris, kviz
17. september 2020 Radio Capris, kviz
20. september 2020 Radio Capris, kviz
21. september 2020 Radio Capris, kviz

BREŽICE, 21. september 2020

V ponedeljek 21. septembra 2020 je na ploščadi Nogometnega stadiona Brežice med 11. in 13. uro v sklopu dogodkov ob Evropskem tednu mobilnosti 2020 potekala tudi obeležitev Dneva brez alkohola, ki ga je izvedla Območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje Celje v sodelovanju z občino Brežice ter Centrom za krepitev zdravja ZD Brežice. Dan brez alkohola je dan, ki smo ga v okviru projekta SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola tokrat v septembru obeležili v 8-ih regijah po Sloveniji z namenom vzpodbujanja pogovora o problematiki pitja alkohola v slovenski družbi ter iskanja za zdravje boljših alternativ tveganemu in škodljivemu pitju alkohola. S tem namenom smo predstavniki NIJZ SOPA s sodelujočimi nevladnimi organizacijami: Društvom za zdravje srca in ožilja – podružnica Posavje, Zvezo prijateljev mladine Krško, Športno zvezo Brežice, Dnevnim centrom ŠENT CELEIA Celje, Društvom paraplegikov jugozahodne Štajerske in Škofijsko Karitas Celje ter Zavodom RS za zaposlovanje Uradom za delo Sevnica ter Laško tudi v Brežicah odprli pogovor o zdravih izbirah in alternativah škodljivemu in tveganemu pitju ter ozaveščali javnost o škodljivosti pitja alkohola in posledicah, ki jih to prinaša tako posamezniku kot tudi družbi.

Z udeleženci dogodka smo tako interaktivno spoznavali alkoholno problematiko v Sloveniji, jim nudili gradiva z nasveti o zdravem življenjskem slogu, pristopu SOPA, virih pomoči v regiji in vseh naših aktivnostih. Z uporabo očal za simulacijo alkoholiziranosti so se udeleženci lahko preizkusili na poligonu ter tako pobližje spoznali različne stopnje alkoholiziranosti ter vpliv le teh na naše motorične zmožnosti, preko različnih iger kot so kolo sreče, iskanje parov, reševanjem rebusa ter križank na temo alkohola pa razblinili tudi marsikateri mit o alkoholu, ki je sicer močno prisoten v slovenskem prostoru. Podelili smo tudi čez 100 lepih nagrad in z zdravimi prigrizki okrepčali marsikateri želodček.

https://twitter.com/SOPA_projekt/status/1308074651634020353?s=20

VIPAVA, 21. september 2020

V ponedeljek, 21. septembra 2021, je med 14.00 in 16.00 uro, na Glavnem trgu v Vipavi, potekal dogodek »Dan brez alkohola« v okviru občinskega Evropskega tedna mobilnosti. Na dogodku smo združili moči in javnosti približali temo, ki je glede na znane posledice, zagotovo del slovenske družbe, o kateri smo se odkrito pogovarjali. Predstavili so se v pristop SOPA vključen Dnevni center ŠENT Ajdovščina, Goriška območna Karitas – Ajdovščina, Športno društvo Gorica – Nova Gorica pri Športni uniji Slovenija, Urad za delo Ajdovščina, Zveza klubov zdravljenih alkoholikov Slovenije, Al-Anon in Območna enota Nova Gorica NIJZ. Obiskovalci so vrteli SOPA kolo sreče, kjer so preverili znanje o dejstvih o alkoholu in prejeli promocijske nagrade. Na stojnicah so obiskovalci lahko dobili informacije o naših aktivnostih, o problematiki pitja alkohola v slovenski družbi, spoznali so mite in resnice o alkoholu, da varnega pitja alkohola ni, predstavili smo zdrave alternative in načine, kako vzpostaviti odgovoren odnos do pitja alkohola, na voljo pa so bile tudi informacije o virih pomoči v regiji.

17. september 2020 Radio Robin, Dan brez alkohola in projekt SOPA, Irena Jerič

https://twitter.com/SOPA_projekt/status/1308364733641379840?s=20

RAVNE NA KOROŠKEM, 22. september 2020

V torek, 22. septembra 2020, smo tokratni Dan brez alkohola združili s tradicionalno akcijo NIJZ OE Ravne na Koroškem – Koroška v gibanju, Dnevom za spremembe in Evropskim tednom mobilnosti. Dan brez alkohola obeležujemo v okviru projekta SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, saj želimo javnosti približati naša prizadevanja na tem področju in predstaviti aktivnosti, ki jih izvajamo tudi na Območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje Ravne na Koroškem. Sodelavci NIJZ OE Ravne, v pristopu SOPA sodelujoči izvajalci nevladnih organizacij in Zavoda RS za zaposlovanje, Občina Ravne ter drugi akterji smo v parku na Ravnah pripravili t.i. Grajsko gibalnico.

Dogodek Dan brez alkohola smo tako letos prilagodili trenutnim ukrepom za zamejitev okužb z virusom Covid-19 in ga zastavili kot priložnost za individualen obisk mestnega parka, izvajanje gibalnih vaj in spoznavanje lokalnih nevladnih in javnih organizacij, ki lahko predstavljajo tudi vir pomoči v primeru tveganega in škodljivega pitja alkohola. Na skupno 21. postavljenih točkah lahko obiskovalci Grajskega parka na Ravnah od torka, 22. septembra, pa vse do konca oktobra 2020, sami izvedejo preproste gibalne vaje in si preberejo ključna sporočila glede gibanja, ki so navedena poleg informacij o sodelujočih organizacijah. Pripravili smo tudi zvočni kotiček, z »domačimi« vetrnimi zvončki iz različnih materialov. Na dan priprave Grajske gibalnice so lahko naključni obiskovalci parka dobili tudi osebno informacije o pristopu SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, razdelili pa smo še nekaj informativnih gradiv in promo materialov, namenjenih gibanju (odsevne zapestne trakove, večfunkcijske rutke, elastične trakove za izvajanje razteznih vaj,…).

17. september 2020, Koroški radio, Projekt SOPA in Dan brez alkohola
17. september 2020, Koroški radio, kviz
18. september 2020, Koroški radio, kviz
24. september 2020, Koroški radio, kviz
25. september 2020, Koroški radio, kviz

https://twitter.com/SOPA_projekt/status/1308360482957520897?s=20

Svoje aktivnosti smo predstavljali tudi v Črnomlju, kjer so mimoidoči odgovarjali na vprašanja na kolesu sreče, prejeli gradiva na temo alkohola v Sloveniji, podelili smo tudi nekaj promocijskih izdelkov. Zdravstveni dom Črnomelj pa je izvajal test hoje na 2 km.

Na dogodkih bodo sodelovali tudi predstavniki šestih nevladnih organizacij, ki sodelujejo na našem projektu, in sicer: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Zveza paraplegikov Slovenije, ŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Slovenska karitas in Športna unije Slovenije. Ponekod bodo prisotni tudi predstavniki uradov za delo ZRSZ, predstavniki policije ter lokalne skupnosti.

16. september KRANJ
Slovenski trg, od 10. do 14. ure v okviru Evropskega tedna mobilnosti.

18. september MURSKA SOBOTA
Pred Hišo sadeži družbe Murska Sobota, Štefana Kovača 20, od 10. do 12. ure v okviru Dneva za spremembe
Pohod po Murski Soboti – start ob 10:15 – zbirališče dvorišče Hiše sadeži družbe. Ob 11:00 prihod na lokacijo NIJZ OE MS (Arhitekta Novaka 2b, 9000 M. Sobota) in izvedba različnih aktivnosti ter predstavitev vključenih organizacij.

18. september LJUBLJANA
Pohod na Poti spominov in tovarištva in rekreacijskih površinah ob Koseškem bajerju v okviru Dneva za sprememba v sodelovanju s ŠENT med 10. in 14. uro (v primeru slabega vremena se aktivnost prestavi za en teden). Dogodek se bo pričel s pohodom ob 10:00 na LPP postajališču Tbilisijska v Mestnem logu. Od tam nas bo pot vodila okoli Ljubljane do Koseškega bajerja, kjer bomo ob 12:00 pripravili krajši program za udeležence pohoda in mimoidoče.

19. september KOPER
Pristaniška ulica, od 9. do 13. ure v okviru Evropskega tedna mobilnosti – Otok zdravja

19. september MARIBOR
Pekarna, od 10. do 12. ure v okviru Dneva za spremembe v sodelovanju z MKC Maribor

21. september VIPAVA
Glavni trg, od 14. do 16. ure v okviru Evropskega tedna mobilnosti v sodelovanju z Občino Vipava in Zavodom za turizem TRG Vipava

21. september BREŽICE
Pred Centrom za krepitev zdravja Brežice (oz. Nogometni stadion Brežice), Cesta bratov Milavcev 18, od 11. do 13. ure v okviru Evropskega tedna mobilnosti v sodelovanju z Občino Brežice, Zavodom za šport Brežice, Integralom, Policijo, Posavcem, SB Brežice, CKZ ZD Brežice

22. september RAVNE NA KOROŠKEM
Grajski park Ravne na Koroškem, od 10. do 12. ure v okviru Evropskega tedna mobilnosti, Dneva za spremembe in Koroške v gibanju v sodelovanju z Občino Ravne na Koroškem

Zanesljivo lahko trdimo, da je FASD popolnoma preprečljiv – če otrok med nosečnostjo ni izpostavljen alkoholu, se FASD ne more razviti.

Alkohol, ki ga z alkoholno pijačo zaužije nosečnica, iz njene krvi prosto prehaja skozi posteljico in v nekaj minutah v otrokovi krvi doseže vsaj tako visoko koncentracijo kot pri mami. V nasprotju z mamo ima otrok omejene zmožnosti presnove alkohola, ki zato ostaja v otrokovem telesu dlje časa in nanj škodljivo deluje.

Ob tem mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) poudarja: »Tudi manjša količina alkohola lahko škodi še nerojenemu otroku. Danes vemo, da so razlike med posamezniki v ranljivosti na alkohol povzročene z genetsko dovzetnostjo. Za žensko brez genetske dovzetnosti, morda en kozarec vina ne povzroči večje škode. Pri ženski z genetsko dovzetnostjo pa je lahko že en kozarec vina dovolj, da škodi otroku.«

Kaj se lahko zgodi?

Alkohol je celični strup in teratogen ter povzroča nepravilnosti v razvoju in rasti otroka. Ker se otrok razvija in raste skozi celo nosečnost, je lahko ob izpostavljenosti alkoholu moten razvoj njegovih organov in tkiv kadarkoli v nosečnosti, tudi še preden ženska ve, da je noseča. Na učinke alkohola so najbolj občutljivi otrokovi možgani, ki se razvijajo skozi celo nosečnost. Posledice izpostavljenosti alkoholu v nosečnosti so lahko splav, odmrtje ploda, zaostanek v rasti, rojstvo otroka s spektrom fetalnih alkoholnih motenj (FASD), tudi nenadna smrt dojenčka. FASD je skupno ime za različne prirojene nepravilnosti in primanjkljaje v razvoju otroka, ki izvirajo iz izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom in se kažejo na telesnem, miselnem in duševnem področju. Za osebe s FASD so značilne spremembe v delovanju možganov, kar je pogosto prepoznano šele v šolskem obdobju, ko otrok ne zmore izpolniti vseh zadolžitev in pričakovanj. Če otrok s FASD ni prepoznan in ustrezno obravnavan, obstaja tudi veliko tveganje za mnoge oviranosti v odrasli dobi.

Ker je vsaka nosečnost drugačna, tveganja posledic izpostavljenosti alkoholu v nosečnosti, ne moremo predvideti. Na težo in obseg posledic pri otroku poleg količine popitega alkohola, pogostosti ter časa pitja v nosečnosti vplivajo še drugi dejavniki, kot je na primer materino zdravstveno stanje, prehrana, genetski dejavniki. Novejše raziskave opozarjajo, da na zdravje potomcev in celo naslednjih generacij vplivajo tudi očetove pivske navade. Raziskave kažejo, da ženske, katerih partnerji ne pijejo alkohola, ali jih podpirajo v nosečnosti brez alkohola, tudi pogosteje ne pijejo alkohola skozi celo nosečnost.

Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom ne vpliva samo na izpostavljene posameznike, temveč tudi na družine in negovalce, saj imajo osebe s FASD težave na različnih področjih: poklicnem, socialnem, v duševnem zdravju, pogosto so prisotna tudi tvegana vedenja (raba alkohola in drugih drog, tvegana spolna vedenja, kršitev pravil). Osebe s FASD pogosto ne zmorejo samostojnega življenja. Posledično je izpostavljenost alkoholu pred rojstvom tudi precejšnje ekonomsko in družbeno breme.

Kje prepoznavamo problem v Sloveniji?

Skoraj polovica žensk v rodni dobi alkoholne pijače pije na visoko tvegan način

Raziskave kažejo, da je pomemben dejavnik, ki vpliva na pitje alkohola med nosečnostjo, pivsko vedenje pred nosečnostjo, še zlasti popivanje. Podatki slovenskih populacijskih raziskav kažejo na veliko razširjenost pitja alkohola v rodni dobi. »V starostni skupini 25 do 34 let, ki je starostna skupina, v kateri zabeležimo največ rojstev, je skoraj polovica (46 %) žensk v zadnjem letu vsaj enkrat pila na način, s katerim je tvegala pojav škodljivih posledic pitja alkohola.« je povedala dr. Maja Roškar z NIJZ. Velik delež nenačrtovanih nosečnosti, razširjenost in celo trend povečevanja visoko tveganega pitja med mladimi ženskami, povečuje verjetnost nenamerne izpostavljenosti otroka alkoholu v zgodnji nosečnosti, ko le-ta še ni prepoznana. Nenačrtovane nosečnosti pa so običajno tudi kasneje prepoznane.

Več kot četrtina nosečnic pije alkohol in zaradi posledic pitja alkohola se letno rodi vsaj 80 otrok z najtežjimi motnjami

Po oceni tujih strokovnjakov v Sloveniji v nosečnosti več kot četrtina nosečnic (27 %) v času nosečnosti pije alkohol, na leto pa se rodi vsaj 80 otrok z najtežjo obliko motnje (FAS), vseh otrok, ki imajo kakršnekoli posledice zaradi izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom, pa približno petkrat toliko.

Kaj lahko naredimo?

FASD je popolnoma preprečljiv, če otrok ni izpostavljen alkoholu pred rojstvom. V celotni nosečnosti in v času načrtovanja nosečnosti ni varnega pitja alkohola. Največja ogroženost za otroka zaradi izpostavljenosti alkoholu je sicer v prvem tromesečju, vključno od časa zanositve do prve izostale menstruacije, vendar je ogroženost prisotna skozi celotno nosečnost. Zato je najvarneje, da se bodoča starša izogibata pitju alkohola že v času načrtovanja nosečnosti. Vse vrste alkoholnih pijač so enako škodljive, vključno vsa vina in piva.

Pozitivna podpora s strani partnerja in okolice je pomembna. Pivsko vedenje partnerja, družinskih članov in prijateljev močno vpliva na pitje alkohola pri nosečnici. Pomembno je, da odločitev bodočih staršev, da v času nosečnosti ne bosta pila alkohola, podprejo in spoštujejo tudi njihovi bližnji.

Ozaveščanje celotne skupnosti za preprečevanje in zmanjševanje alkoholu izpostavljenih nosečnosti in FASD. Mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ je poudarila »Odnos vsakega izmed nas je pomemben in vpliva na družbeno sprejemljivost oz. nesprejemljivost pitja alkohola v času nosečnosti. To hkrati pomeni, da k zmanjševanju problematike lahko prispeva prav vsak izmed nas. S tem namenom NIJZ ob letošnji obeležitvi dneva FAS izvaja več aktivnosti:

nagovor županjam in županom slovenskih občin, da v svojih okoljih preko lokalnih kanalov obveščanja opozarjajo na problematiko FASD in promovirajo nosečnost brez alkohola;
kampanja na družbenih omrežjih za promocijo nosečnosti brez alkohola;
predvajanje videa Nosečnost brez alkohola na TV postajah;
skupne aktivnosti z zaposlenimi v gostinstvu, ki lahko pomembno prispevajo k ozaveščanju in zmanjševanju izpostavljenosti alkoholu med nosečnostjo z odgovorno strežbo alkohola. Na odgovorno strežbo alkohola nosečnicam je opozoril tudi mag. Peter Mihelčič, direktor in profesor z Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem Bled: »Na naši višji strokovni šoli študente ozaveščamo o odgovorni strežbi alkoholnih pijač. Na ta način se trudimo, da bi naši diplomanti na poklicni poti delovali družbeno odgovorno.« Študenti te šole pa so posneli kratek video, ki si ga lahko ogledate tukaj.

Gradiva:

Nedokončan razvoj možganov pri mladostnikih pripomore k temu, da mladostniki težje predvidevajo nevarnosti in posledice svojega vedenja, se vedejo bolj tvegano, preizkušajo novosti in iščejo izzive. Še nedokončan razvoj predelov v možganih, ki so vpleteni v razvoj zasvojenosti, pripomore k temu, da bo mladostnik prej razvil zasvojenost v primerjavi z odraslo osebo. »Zavedati se moramo, da so mladostniki bolj ranljivi za večino učinkov alkohola. Prej ko mladostnik začne piti alkohol, večja je verjetnost, da bo imel pozneje v življenju težave zaradi alkohola,« je povedala dr. Maja Roškar z NIJZ in dodala: »Starši in vsi drugi odrasli predstavljajo pomemben vzgled. Odnos staršev in drugih odraslih v zvezi s pitjem alkohola namreč vplivajo na mladostnikov odnos do alkohola in njegovo odločitev za pitje alkohola«.

Prej ko mladostnik začne piti alkohol, večja je verjetnost, da bo imel pozneje v življenju težave zaradi alkohola.

Podatki mednarodne raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki 2017/2018 (HBSC raziskava), ki jo v Sloveniji izvajamo vsaka štiri leta kažejo, da je 71 % 15-letnikov in 86 % 17-letnikov v življenju že pilo alkoholne pijače, 27 % 15-letnikov in 52 % 17-letnikov pa je bilo opitih vsaj dvakrat v življenju. »V obdobju 2002-2018 beležimo ugodne trende, večina kazalnikov pitja alkohola se je znižala, a še vedno presegamo mednarodno HBSC povprečje. V odstotku 15-letnikov, ki so bili opiti vsaj dvakrat v življenju je Slovenija na 11. mestu med 45 državami, v odstotku tistih, ki so že pili alkohol pa celo na 10.,« je dodala vodja raziskave v Sloveniji doc. dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ.

Še vedno presegamo mednarodno HBSC povprečje.

Odnos staršev in odraslih do alkohola ima pomemben vpliv na mladostnike

Opravljene so bile številne študije, ki so proučevale ukrepe za spodbujanje nepitja alkohola med mladostniki. Pri tem so raziskovali, kako stališča odraslih do pitja alkohola mladostnika vplivajo na njegovo odločitev za pitje.

Najpozneje in najmanj alkohola so pili mladostniki, katerih starši so:

imeli jasno stališče, da alkohol ni za mladostnike;
postavili jasne meje;
si vzeli čas in se pogovarjali z mladostnikom;
z mladostnikom preživljali in skupaj načrtovali prosti čas;
se zanimali za mladostnika (vedeli, kje je, kaj počne, s kom se druži, kako se počuti, kaj razmišlja);
podpirali mladostnikove pozitivne lastnosti in vedenja;
bili mladostniku vzgled;
mladostniku postavljali zahteve in mu bili hkrati v oporo, predvsem v kritičnih situacijah.

Prej in več alkohola so pili mladostnik, katerih starši so:

imeli stališče, da so mladostniki dovolj stari, da pijejo alkohol;
imeli stališče, da alkohol mladostniku ne škodi;
mladostnikom ponujali alkohol ali jim ga priskrbeli;
z mladostniki pili alkohol in se pogosto opijali;
postavljali preveč prepovedi, brez potrebnih razlag in možnosti za komunikacijo;
za mladostnika pokazali malo zanimanja oziroma se zanj niso zanimali.

Pomemben je pogovor z mladostnikom

Starši in odrasli naj se z mladostniki o problematiki alkohola pogovarjajo skozi vse leto in ne samo ob kritičnih dogodkih, kot so razna praznovanja ali počitnice. »Pogovor naj bo odprt in iskren, vsi sodelujoči naj imajo možnost izraziti svoje mnenje in stališče do alkohola. Pomembno je, da se mladostnika ne obsoja in ne podcenjuje njegovega mnenja. Prav tako naj se mu ne žuga in predava. Mladostniku je treba pokazati zanimanje zanj ter skrb za njegovo zdravje in dobro počutje,« je povedala mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ in poudarila, da naj bodo so starši mladostnikom vedno v oporo, še posebej pa v kritičnih situacijah.

Če pa se mladostniki ne želijo pogovarjati in starši opazijo, da imajo veliko vprašanj, naj se jih spodbudi k pogovoru s kakšno drugo osebo ali napoti na spletni portal za mlade http://www.tosemjaz.net/.

Več podatkov iz HBSC raziskave – Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju najdete v:

zadnji slovenski publikaciji
v zadnjem mednarodnem poročilu: Volume 1: Key findings, Volume 2: Key data

Več o odgovornem odnosu do pitja alkohola lahko preberete na trenutni spletni strani projekta SOPA

Viri pomoči, v primeru težav z alkoholom, so zbrani na:

TUKAJ (naša spletna stran)
TUKAJ (Infomosa)
TUKAJ (portal Tosemjaz)

Zakaj alkohol tudi v času aktualne epidemije ni dobra izbira?

Negativni učinki alkohola na posameznikovo telo in počutje
Ker pitje alkohola v manjših količinah kratkoročno lahko daje občutek večje sproščenosti, dvigne razpoloženje in povzroči nekritičnost oz. občutek, da naši problemi »izginejo«, niti ni tako nenavadno, da posameznik v stiski kdaj poseže po pitju alkohola. Alkohol na naše telo namreč deluje tako, da upočasni delovanje osrednjega živčnega sistema in nam na kratki rok lahko daje občutek pomirjenosti. Ob tem pa se je pomembno zavedati, da gre le za nekatere kratkotrajne učinke, ki izginejo, kakor hitro se alkohol izloči iz telesa.

Na drugi strani pa ima alkohol mnoge negativne učinke, ki se lahko hitro pokažejo. Pogosto zamegli posameznikovo zmožnost presoje in slabi posameznikove psihofizične zmogljivosti, s čimer onemogoči ustrezno odzivanje na dogajanje v okolici. Prav tako lahko hitro vpliva na imunski sistem, saj naj bi bil posameznik še 24 ur po tem, ko je ob neki priložnosti popil preveč alkohola, bolj dovzeten za viruse, bakterije, posledično okužbe (1).

Ob teh so sicer najbolj pogosti negativni učinki še: zastrupitev z alkoholom – slabost in bruhanje, motnje srčnega ritma, vnetje trebušne slinavke, vnetje želodca, motnje razpoloženja, motnje ravnotežja, motnje v presojanju, motnje v koordinaciji, motnje v spominu, motnje spanja, motnje v spolnosti, nekritičnost in nasilnost (2, 3, 4). K temu lahko prištejemo še poškodbe zaradi padcev in nesreč, nezaščitene spolne odnose in spolne zlorabe. (5)

Poleg negativnih kratkoročnih posledic ima pitje alkohola tudi mnoge dolgoročne negativne posledice. Predstavlja lahko tveganje za razvoj bolezni na področju duševnega zdravja (npr. občutek tesnobnosti, brezupa, odtujenosti ali brezizhodnosti, pojav demence in alkoholnih psihotičnih motenj ter nasilja) (6), prav tako pa pitje alkohola predstavlja vzročno komponento za več kot 200 prepoznanih bolezenskih stanj (npr. rakava obolenja, mišično-skeletna obolenja, srčno žilne bolezni, bolezni želodca in prebavil …) in poškodb. Med njimi tudi zasvojenost z alkoholom. (7)

Negativni učinki alkohola na odpornost
Okužba s koronavirusom (COVID-19) se kaže s slabim počutjem, utrujenostjo, nahodom, z vročino, kašljem in pri težjih oblikah z občutkom pomanjkanja zraka (8). Tako kot pri drugih bolezenskih stanjih, ko je zmanjšana splošna odpornost, sta tudi v takšnem zdravstvenem stanju človekovo telo in zdravje na preizkušnji. Kakšno vlogo pa igra alkohol pri zmožnosti telesa za boj proti okužbi?
Strokovnjaki ameriškega inštituta, ki proučuje zlorabe alkohola in alkoholizem National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism so v letu 2015 izdali posebno številko revije Alcohol Research: Current Reviews, ki so jo posvetili povezavi med rabo alkohola in vplivom na imunski sistem, kot je na primer višja dovzetnost za pljučnico.

Ugotovili so, da alkohol moti imunske poti, ki lahko med drugim vplivajo tudi na slabšo sposobnost telesa za obrambo pred različnimi okužbami. (9) Alkohol torej vpliva na posameznikovo odpornost, kar pomembno oslabi telesno obrambo, ki pivce alkohola izpostavlja številnim zdravstvenim težavam, vključno z okužbami in sistemskimi vnetji. (10)

Če je koronavirusu (COVID-19) pridružena še kakšna druga bolezen, kot npr. nekatere vrste raka, je pitje alkohola še toliko bolj nepriporočljivo, saj v tem primeru alkohol posega tudi v sposobnosti imunske obrambe telesa pred omenjeno boleznijo. Ugotavljajo, da je za uspeh običajne kemoterapije ključnega pomena popolnoma delujoč imunski sistem. Klinično upravljanje vseh teh stanj je lahko zahtevnejše pri posameznikih, ki zlorabljajo alkohol, zaradi sočasne imunske oslabitve. (11)

https://twitter.com/SOPA_projekt/status/1250754994111942656?s=20

Negativni vpliv pitja alkohola na odnose z bližnjimi
Čas koronavirusa za marsikaterega posameznika predstavlja tudi čas dodatnih izzivov na področju odnosa z bližnjimi. Je namreč čas, ki od nas zahteva ostajanje doma in posledično preživljanje dodatnega časa z družino. Četudi se tega veselimo, lahko intenzivnost in povečan čas preživljanja skupaj predstavljata tudi dodaten stres. Tudi v tem primeru poseganje po pitju alkohola ni dobra izbira, saj lahko pitje alkoholnih pijač vpliva na spremembe vedenja posameznika, kar posledično vpliva na vse člane družine. Lahko se namreč poslabša komunikacija med družinskimi člani in poveča število konfliktov v družini, poraste lahko družinsko nasilje.

Novejše raziskave kažejo, da varne uporabe alkohola ni. Manj kot posameznik spije, manjše je tveganje, da bi alkohol povzročil trajno škodo. Zato glede pitja alkohola priporočamo: »Čim manj ali nič«.

Kakšna je torej alternativa?
Kam se lahko obrnemo in kako si lahko pomagamo, če smo v duševni stiski, kar v trenutni situaciji epidemije ni nepričakovan odziv posameznika na situacijo. Nacionalni inštitut za javno zdravje je na svoji spletni strani TUKAJ, pripravil kar nekaj informacij na temo ohranjanja duševnega zdravja v času epidemije.

Če izpostavimo le nekatere metode, kako obvladati stres in zmanjšati občutke strahu, panike in zaskrbljenosti oz. kako skušati ostati mirni ali pa se pomiriti: opremimo se z relevantnimi informacijami o trenutni situaciji, o svojih stiskah se pogovarjajmo z ljudmi, ki so nam blizu, ohranjajmo socialne stike, kolikor gre, skrbimo za zdrav življenjski slog in z njim poskrbimo za svoje zdravje, bodimo strpni do sebe in soljudi. Več o tem najdete na povezavi TUKAJ. Kot zelo učinkovite pri sproščanju so se za marsikoga izkazale tudi dihalne vaje. Nekaj le-teh najdete TUKAJ.

Če je stiska prehuda in si ne znamo pomagati sami, so nam na voljo tudi različne oblike psihološke podpore. Tako so za nas tukaj strokovnjaki zdravstvenovzgojnih centrov in centrov za krepitev zdravja ter drugih zdravstvenih služb v okviru zdravstvenih domov za brezplačne razbremenilne telefonske pogovore ob soočanju s stresom, strahovi ali skrbmi, povezanimi s koronavirusom. Namen teh pogovorov je nudenje osnovne psihološke podpore v času epidemije. Svetovalci na telefonu so psihologi ali drugi ustrezno usposobljeni zdravstveni (so)delavci, z delovnimi izkušnjami na področju duševnega zdravja. Seznam telefonskih kontaktov za nudenje psihološke podpore najdete na povezavi TUKAJ.

V času izrednih razmer in okoliščin, kakor jih doživljamo in živimo sedaj v času epidemije, je bistvenega pomena tudi ravnanje po načelih solidarnosti in človečnosti. Po tem ko poskrbimo za svoje zdravje in svoje dobro počutje, nekaj pozornosti namenimo tudi svojim bližnjim. Vprašajmo jih, kako so. Bodimo tu za njih in jih podprimo. Skrb za drugega, je tudi skrb zase. Več o tem najdete na povezavi TUKAJ.

Vsekakor pa v nastali situaciji zelo pomembno, da poskrbimo tudi za naše najmlajše. Tudi pri njih se porajajo vprašanja in negotovost. V tej situaciji je več kot dobrodošlo, da se z otroki pogovarjamo in jim odgovorimo na njihova vprašanja (seveda z informacijami, ki jih prilagodimo otrokovemu razumevanju). Bodimo pozorni na njihovo razpoloženje in vedenje oz. bolje na spremembe le-tega. Otrokovo doživljanje situacije je močno povezano s tem, kako situacijo doživlja njemu pomembni odrasli in tako bomo z ohranjanjem lastnega miru, dajanjem občutka varnosti in kontrole, ohranjali tudi mirnost in občutek varnosti pri otroku. Več o tem najdete na povezavi TUKAJ.

Za zaključek pa še kratka misel avtoric prispevka. Morda res ne moremo nadzorovati situacije zunaj sebe, imamo pa vpliv na naš odnos do dojemanja zunanjega dogajanja. Naša moč in pot do notranjega miru je tudi v tem, da se zavedamo, da tudi sami bistveno prispevamo k svojemu dobremu počutju in zdravju.

Na naši spletni strani so na voljo viri pomoči po vsej Sloveniji TUKAJ, prav tako je je trenutno dostopna brezplačna telefonska številka za psihološko podporo ob epidemiji: 080 51 00. Vse dni v tednu 24 ur na dan bodo strokovno pomoč nudili izkušeni psihologi, psihoterapevti in drugi strokovnjaki s področja duševnega zdravja. S telefonom želimo zagotoviti dostopno podporo ljudem, ki se v času epidemije in z njo povezanih kriznih ukrepov soočajo z različnimi stiskami. Telefon je nastal v sodelovanju Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Društva psihologov Slovenije, Rdečega križa Slovenije, Slovenske krovne zveze za psihoterapijo, Zaupnega telefona Samarijan, Združenja zakonskih in družinskih terapevtov in Zveze prijateljev mladine Slovenija – TOM telefon. Več o tem TUKAJ.

Več o alkoholu, alkoholni problematiki, o vzorcih pitja alkohola in posledicah, ki jih tvegano in škodljivo pitje prinaša, si lahko preberete na spodnjih podstraneh:

Dejstva o alkoholu

Alkoholna problematika

Tvegano in škodljivo pitje alkohola

https://www.sopa.si/kakovost-zivljenja/viri-pomoci/

Viri:

(1) https://www.niaaa.nih.gov/alcohols-effects-health/alcohols-effects-body).
(2) Alkohol: Osnovna dejstva o alkoholu. (2014). Pridobljeno s https://www.nijz.si/sl/osnovna-dejstva-o-alkoholu
(3) Sporočilo v steklenici: Vpliv alkohola na človeka. (2020). Pridobljeno s https://www.nalijem.si/o-alkoholu/vpliv-alkohola-na-cloveka
(4) Z znanjem do boljšega zdravja: Kako ohranjati dobro počutje in duševno zdravje?. (2020). Pridobljeno s https://www.nijz.si/sl/kako-ohranjati-dobro-pocutje-in-dusevno-zdravje.
(5) Radoš Krnel, S., Lovrečič, B., Lovrečič M., Hovnik-Keršmanc, M. in Božank, B. (ur.). 2017. Odgovorna strežba alkohola: Priročnik za izobraževanje strežnega osebja. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravja
(6) Alkohol in duševno zdravje. (2020). Pridobljeno s http://obcine.nijz.si/Dokumenti/pdf/2017/Alkohol%20in%20du%C5%A1evno%20zdravje.pdf
(7) Roškar, M., Serec, M., Petrič, V. K., Blažko, N., Hovnik Keršmanc, M. in Sedláková, D. (ur). 2019. Alkoholna politika v Sloveniji: Priložnosti zmanjševanja škode in stroškov ter neenakosti med prebivalci. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljeno s https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/190506_-_policy_brief.pdf.
(8) Z znanjem do boljšega zdravlja: SARS-CoV-2. (2020). Pridobljeno s https://www.nijz.si/sl/koronavirus-za-splosno-javnost
(9) Sarkar, D., Ph.D., Jung, K. Ph.D.in Wang, J., Ph.D. (2015). Alcohol and the Immune System. Alcohol Research: Current Reviews, 37(2), 153-155. Pridobljeno s https://www.arcr.niaaa.nih.gov/arcr372/article00.pdf.
(10) Szabo, G., Ph.D., M.D. in Saha, B., Ph.D. (2015). Alcohol’s Effect on Host Defense. Alcohol Research: Current Reviews, 37(2), 159-170. Pridobljeno s https://www.arcr.niaaa.nih.gov/arcr372/article01.pdf.
(11) Meadows, G. G., Ph.D. in Zhang, H., Ph.D. (2015). Effects of Alcohol on Tumor Growth, Metastasis, Immune Response, and Host Survival. Alcohol Research: Current Reviews, 37(2), 311-330. Pridobljeno s https://www.arcr.niaaa.nih.gov/arcr372/article14.pdf.

Zaradi izolacije, ki jo doživljajo pari v rodni dobi, so tudi napovedi, da bo prišlo leta 2021 do porasta rojstev. Zato prebivalce Kanade spodbujajo k zavedanju, da pitje alkohola škodi zdravju ploda in mu lahko pusti trajne posledice, znane kot spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD).

Poleg pitja alkohola na tveganje za pojav FASD vplivajo še številni dejavniki, na primer splošno zdravje matere, prehrana, uporaba drugih psihoaktivnih snovi, raven stresa, prenatalna oskrba, pa tudi genetika. V nosečnosti ni znanega varnega časa ali količine in načina pitja alkohola, zato se strokovnjaki strinjajo, da je najvarneje ne piti alkohola v nosečnosti in spodbujajo ženske in njihove partnerje k prenehanju pitja alkohola že v času pred zanositvijo.

Celoten prispevek (v angleščini) je dostopen TUKAJ

Slovenska zloženka o alkoholu in nosečnosti, Za najboljši začetek, je dostopna TUKAJ

Vabimo vas tudi k branju članka:

Mednarodni strokovni simpozij na temo Spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD)

in članka

Že ko načrtujeta otroka, recita alkoholu ne oba, bodoči oče in bodoča mama

Pitje alkoholnih pijač poveča na primer tveganje za nastanek sindroma akutne dihalne stiske (ARDS angl. Acute Respiratory Distress Syndrome), ki je eden najtežjih zapletov COVID-19, sepso, alkoholno bolezen jeter in nekaterih oblik raka. Alkohol vpliva tudi na naše mišljenje, presojo, odločanje in vedenje, kar povečuje verjetnost konfliktov, nasilja, nezgod in poškodb. Alkohol, tudi v majhnih količinah, ogroža še nerojenega otroka kadar koli med nosečnostjo.

Epidemija koronavirusa je izredna situacija, v kateri mnogi doživljajo negotovost, strah in skrbi. Vse to lahko poveča željo, da bi težave omilili s pitjem alkoholnih pijač. V naši kulturi je namreč pogosto prepričanje, da alkohol reši težave, odžene skrbi in izboljša razpoloženje. To je sicer res, saj ima alkohol pomirjevalni učinek, ki pa deluje le kratkoročno.

Opijanje in dolgotrajno pitje alkohola posamezniku, bližnjim in družbi prineseta mnogo več škode kot dobrega.

V teh časih pa je še več razlogov, zakaj pitje alkoholnih pijač ni dobra izbira. Že dolgo časa namreč vemo, da obstaja povezava med pitjem alkohola in njegovimi škodljivimi učinki na imunski sistem. Manj znano pa je dejstvo, da na naš imunski odziv vplivajo že manjše in ne le večje količine alkohola ter povečajo tveganje za okužbe in bolezni. Strokovnjaki ameriškega inštituta National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism, ki proučujejo področje škodljivega pitja alkohola in zasvojenosti z alkoholom, so v letu 2015 izdali posebno številko znanstvene revije Alcohol Research: Current Reviews, ki so jo posvetili ravno povezavi med pitjem alkoholnih pijač in vplivom alkohola na imunski sistem, kot je na primer večja dovzetnost za nastanek pljučnice.

Ključna ugotovitev je, da alkohol vpliva na vse vidike imunskega odziva organizma, kar zmanjša našo odpornost na širok spekter patogenov, vključno z virusi in bakterijami.

Pri virusnih okužbah alkohol lahko poveča dovzetnost za okužbo ali prispeva k težjemu poteku bolezni.

V času epidemije, zato tako kot tudi sicer, priporočamo, da bi odrasli ljudje pili alkohol v čim manjših količinah ali pa ga sploh ne bi pili. Občutke negotovosti in strahu si lahko lajšamo na bolj zdrave načine – več informacij o tem lahko najdete v prispevkih Kako obvladovati stres, zmanjšati občutke strahu, panike in zaskrbljenosti zaradi koronovirusa ali Tveganja pitja alkohola v času koronavirusa in kako se s stresom spoprijeti na zdrav način.

Za zmanjševanje pitja alkoholnih pijač je na voljo več dokazano učinkovitih ukrepov. Eden izmed najpomembnejših ukrepov je zmanjševanje dostopnosti alkoholnih pijač. Raziskave kažejo, da je dostopnost alkoholnih pijač neposredno povezana z obsegom porabe: večja kot je dostopnost alkoholnih pijač, večja je potrošnja alkoholnih pijač, več je z alkoholom povezane škode.

Že majhne omejitve dostopnosti lahko prispevajo k izboljšanju zdravja, zmanjševanju nasilja in škode za druge.

Zato se strinjamo s pobudo koalicije slovenskih nevladnih organizacij s področja javnega zdravja, ki jo je v času epidemije koronavirusa predlagala Vladi Republike Slovenije. Le-ta se nanaša na prepoved spletne prodaje in dostave alkoholnih pijač na dom, kar bi zmanjšalo dostopnost do alkoholnih pijač in s tem povezano škodo. V prihodnje velja razmisliti tudi o omejitvah prodaje alkoholnih pijač na bencinskih črpalkah.

Poleg ukrepov omejevanja dostopnosti alkohola pa je zelo pomembno krepiti preventivne dejavnosti, zgodaj prepoznavati tiste, ki pijejo na način, s katerim tvegajo škodo, ali pa na način, da je škoda zaradi alkohola že prisotna, ter uspešno zdraviti tiste, pri katerih je prisotna zasvojenost z alkoholom. Ker je veliko tovrstnih aktivnosti v času epidemije okrnjenih oz. se izvajajo na drugačne načine, bo treba veliko pozornosti nameniti boljšemu dostopu do teh virov in njihovi krepitvi.

Da pa bi krepili vire pomoči tudi v času epidemije, prebivalcem nudimo različne oblike psihološke podpore.

V ta namen so strokovnjaki zdravstvenovzgojnih centrov in centrov za krepitev zdravja ter drugih zdravstvenih služb v okviru zdravstvenih domov na voljo za brezplačne razbremenilne pogovore ob soočanju s stresom, strahovi ali skrbmi, povezanimi z novim koronavirusom. Seznam telefonskih številk in ure dosegljivosti svetovalcev so navedeni na spletni strani NIJZ. V popoldanskih in večernih urah pa je na voljo tudi Telefon za psihološko podporo ob epidemiji COVID-19, ki deluje med 16.00 in 24.00 uro med tednom ter 14.00 in 24.00 uro med vikendi. Svetovalci so dosegljivi na telefonski številki 041 443 443.

Če potrebujete pomoč ali nasvet v zvezi s pitjem alkohola, pa so kontakti virov pomoči zbrani TUKAJ.

Pomembno: Različni miti, kot so, da pitje alkohol uničuje novi koronavirus, da pitje alkoholnih pijač z visokim odstotkom alkohola ubije virus v vdihanem zraku, da pitje alkohola (pivo, vino, žgane pijače, zeliščni alkohol) spodbuja imunost in odpornost proti virusu, ne držijo. Pitje alkohola, ne glede na vrsto alkoholne pijače, nas ne bo zaščitilo pred boleznijo COVID-19, niti ne bo preprečilo okužbe z novim koronavirusom. Naš imunski sistem lahko krepimo z zdravim načinom prehranjevanja in redno telesno aktivnostjo.

Pripravili: Strokovnjaki NIJZ za področje problematike alkohola.

Literatura:

ALKOHOL v Sloveniji : trendi v načinu pitja, zdravstvene posledice škodljivega pitja, mnenja akterjev in predlogi ukrepov za učinkovitejšo alkoholno politiko / urednice Maja Zorko … [et al.]. – 2. natis. – Ljubljana : Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2014

Sarkar, D., Jung, M.K., Wang, H.J. Alcohol and the Immune System. Alcohol Res. 2015; 37(2): 153–155.

Szabo, G., Ph.D., M.D. in Saha, B., Ph.D. Alcohol’s Effect on Host Defense. Alcohol Res. 2015; 37(2): 159–170.

World Health Organization. Alcohol and COVID-19: what you need to know. 2020. Pridobljeno 16. 4. 2020 s strani: http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0010/437608/Alcohol-and-COVID-19-what-you-need-to-know.pdf

Na Dnevih brez alkohola smo po Sloveniji ponovno razbijali mite

Kaj vemo o alkoholu in nosečnosti?

Viri:

ALI POZNAM DEJSTVA O ALKOHOLU? TESTIRAJTE SVOJE ZNANJE

ALI PIJEM PREVEČ?

KAM PO POMOČ?