Dan fetalnega alkoholnega sindroma

Pitje alkohola v času nosečnosti je namreč zelo povezano s splošnimi vzorci pitja alkohola med prebivalci, zato je nosečnost brez alkohola za dobrobit otrok skupna odgovornost družbe. »To je problem, ki ni omejen niti na nosečnost niti na ženske, ampak vključuje tako moške kot ženske, in vzorce pitja alkohola na ravni celotnega prebivalstva, ne le žensk v rodni dobi. Je skupna odgovornost celotne družbe.« je izpostavila mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ.

V Sloveniji večina prebivalcev v rodni dobi pije alkoholne pijače, zato je ozaveščanje o fetalnem alkoholnem sindromu še toliko bolj pomembno. »Po podatkih raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog 2020, NIJZ, je v zadnjem letu 85 % moških in 79 % žensk, starih 18-44 let, pilo alkoholne pijače. 66 % moških in 51 % žensk te starosti je alkoholne pijače vsaj enkrat v zadnjem letu pilo tvegano ali škodljivo. Odstotek prebivalcev, ki so pili tvegano ali škodljivo, je med tako starimi prebivalci višji kot med preostalimi (45-74 let) in se je glede na leto 2001 pomembno zvišal (za 10 %).« je povedala dr. Maja Roškar z NIJZ.

Več informacij o Dnevu fetalnega alkoholnega sindroma, strategijah za zmanjševanje alkoholu izpostavljenih nosečnosti in gradivih lahko najdete v izjavi za javnost.

Aktivnosti, ki smo jih ob tem dnevu izvajali na območnih enotah NIJZ po Sloveniji pa lahko najdete TUKAJ. 

Na prvem posvetu v ponedeljek, 10. 5. 2021 v Ljutomeru je po uvodnem nagovoru moderatorja 27 gimnazijcev prisluhnilo okrogli mizi, kjer so se seznanili s problematiko pitja alkohola in vožnjo pod vplivom alkohola ter posledicami, ki jih lahko pusti takšno vedenje na posamezniku in v družbi. Svoja strokovna stališča so podali dr. Maja Roškar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, dr. Mateja Markl iz Javne agencije RS za varnost prometa, Tomaž Trajbarič iz Policijske uprave Murska Sobota in Dejvid Rakar iz Prostovoljne gasilske enote Murska Sobota. Nato so se seznanili z izsledki raziskave fokusne skupine iz področja dostopnosti alkohola med mladimi, pitja alkohola ter vožnje pod vplivom alkohola v lokalnem okolju,  ki so jo opravili in predstavili predstavniki Mladinskega informativnega in kulturnega kluba Murska Sobota. Nato je svojo osebno zgodbo predstavila Barbara Slaček, poškodovanka v prometni nesreči, ambasadorka Zavoda VOZIM, ki je mlade opozorila na nevarnosti in posledice nespametnih odločitev glede vožnje pod vplivom alkohola.

Po slišanem so mladi pričeli z delavnicami, kjer so pripravili predloge izboljšav na področju preventive pri pitju alkohola in preprečevanju voženj pod vplivom alkohola ter predloge predstavili prisotnim lokalnim odločevalcem in strokovnjakom. Prej omenjenim poslušalcem so se preko zooma priključili še z Ministrstva za zdravje in Inštituta za zdravje in okolje. Ti so mlade pohvalili za izredno široko in zrelo razmišljanje. Mladi v Ljutomeru so si bili enotni, da je najpomembnejše, da se poostri zakonodaja, omogoči več poučevanja in tovrstnih delavnic, ki so jim bili priča danes, hkrati pa se obrnili na svoje starše in starejše: »Oni so naš vzor. Njihov odnos do alkohola je tudi odnos nas mladih. Enako je pri vožnji pod vplivom alkohola,« so si bili enotni predstavniki skupin, ki so predstavljali predloge izboljšav.

Delo mladih na posvetih v Ljutomeru in Murski Soboti (avtor: Zavod VOZIM)

Prav tak posvet se je odvil tudi na Gimnaziji Murska Sobota v torek, 18.5.2021, ki se ga je udeležilo 24 dijakov 3. letnika. Že v uvodnem delu jih je nagovoril župan Mesne občine Murska Sobota, dr. Aleksander Jevšek, ki se jim je v sklepnem delu tudi pridružil, jih osebno nagovoril in podelil svojo izkušnjo z varno vožnjo in odgovornim vedenjem pri pitju alkohola najprej v vlogi policista, sedaj pa v vlogi župana. Mladi so bili po predstavitvah deležni tudi pohval tudi s strani Jasmine Črnko Papić, regionalne koordinatorke projekta SOPA Nacionalnega inštituta za javno zdravje OE Murska Sobota, ki je bila mnenja, da »razmišljajo zelo široko in podajajo zelo uporabne predloge, ki jim je vredno prisluhniti in jih upoštevati pri izvajanju nadaljnjih aktivnosti preprečevanja tveganega pitja ter voženj pod vplivom alkohola.« Sklepnega dela posveta pa se je udeležil tudi župan Občine Dobrovnik, Marjan Kardinar.

Podobno kot v Ljutomeru razmišljajo in predlagajo tudi mladi v Murski Soboti, ki so se večinoma strinjali, da bi bilo dobro imeti več poučevanja in delavnic oziroma predavanj v šolah in mladinskih centrih, tudi debat, na temo tvegane in škodljive rabe alkohola ter vožnje pod vplivom alkohola in drugih psihoaktivnih substanc. Po njihovo bi morali imeti višje denarne kazni za vožnjo pod vplivom alkohola, občine pa bi lahko poskrbele za organiziran javni prevoz oziroma več možnosti zanj v lokalnem okolju, predvsem v nočnem času, da se z zabav lahko varno vrnejo domov. To je še posebej problematično v Pomurju, kjer je takšnih možnosti manj, razdalje do središč pa precej velike.

Mladi prav tako menijo, da bi bile lahko cene alkoholnih pijač višje, nadzor pri prodaji pa večji. Kot del preventive prepoznavajo kot koristnega odkrit pogovor s starši, bilo pa bi zaželeno, da bi starši bili zgled svojim otrokom pri pitju alkohola. Prav tako pogovor o posledicah pitja alkohola ne bi smel biti tabu.

Strinjali so se, da je zelo dobrodošlo, da jih, če tako nanese, pridejo starši iskat na zabavo. Zase pravijo, da lahko veliko naredijo s tem, da se zavedajo posledic in problema prekomernega pitja alkohola in vožnje pod vplivom alkohola ter to delijo s sovrstniki, ko pa se znajdejo v situaciji, ko želi vrstnik/ca vinjen/a za volan, pa mu/ji neodgovorno vedenje poskušajo preprečiti in predlagati alternative.

Delo mladih na posvetih v Ljutomeru in Murski Soboti (avtor: Zavod VOZIM)

Če povzamemo besede mladih: »Avto voziti pod vplivom je kot vlakec smrti,« in »Starši, starejši, nenazadnje tudi vlada – naj nam bodo vzgled!«, saj se zavedajo, da »Več ljudi kot sodeluje, boljše rezultate in spremembe dobimo.«

Na podlagi predlogov mladih bosta izdelana dva akcijska načrta, za vsako od občin posebej, ki bosta predstavljena predstavnikom obeh večjih občin kot okoliških manjših, katerih mladi gravitirajo tako v Ljutomer kot Mursko Soboto. Ključno je, da se lokalni odločevalci zavežejo, da ju bodo implementirali in tako vplivali na povečanje prometne varnosti in zmanjšanje voženj pod vplivom alkohola v Pomurju.

Včeraj pa so predstavniki Zavoda VOZIM in Nogometne šole Mura v Pomurju zaključili tudi gverilsko herojsko akcijo z obiskom lokalnih gostiln in opozarjanjem na manj voženj pod vplivom alkohola.

Hkrati pa predstavniki Zavoda VOZIM in NIJZ vabijo na regionalni posvet strokovne javnosti z lokalnimi odločevalci o učinkoviti preventivi predvsem na področju problema alkohola in konoplje »Zdrava = prava odločitev«, ki se bo odvil  v četrtek, 3. 6. 2021 med 13. in 14 uro na spletnem orodju Zoom. Vse podrobnosti o spletnem dogodku bodo objavljene na spletnem mestu www.vozim.si in različnih kanalih v naslednjih dneh.

Iniciativa Zavoda VOZIM, zavarovalnice Generali, Toyote Slovenija in agencije Luna \TBWA je mednarodno nagrajen model, ki v lokalnem okolju povezuje vse ključne deležnike; mlade, starše, učitelje, odločevalce in strokovnjake, da skupaj pridejo do konkretnih rešitev za preprečevanje voženj pod vplivom alkohola.

Do sedaj so celosten pristop Heroji furajo v pižamah izvedli v:

–          12 občinah

–          Dosegli 14.618 mladih

–          Izvedli 700 prevozov

–          Dosegli 665+ objav v medijih

–          Izvedli 5 interaktivnih motivacijskih delavnic z ambasadorji sezone 2020 – vplivnimi mladimi športniki in pevko

Celosten in učinkovit model Heroji furajo v pižamah, sofinanciran s strani Ministrstva za zdravje in Javne agencije RS za varnost prometa, je prepoznala tudi Evropska komisija in ga v 2018 nagradila z nagrado »Excellence in Road Safety«, v 2019 pa mu dodelila še prestižno nagrado »Jacques Barrot Grand Prize« za najboljši projekt v Evropi na področju prometne varnosti v zadnjih štirih letih, v letu 2021 pa je 3. sezona iniciative s »Koledarjem golih resnic« prejela bronasto nagrado za najboljšo medijsko kampanjo na mednarodnih nagradah ISMA (International Safety Media Awards).

Namenjen je bil tudi prostovoljcem, novinarjem in zainteresirani javnosti, ki bi želeli spoznati, kakšne oblike pomoči trenutno delujejo pri nas in kam se lahko obrnejo po pomoč pri težavah z alkoholom. Diplomirana medicinska sestra Tatjana Lekšan iz ZD Ljubljana je opisala primer dobre prakse in kako je konkretno potekala pomoč po zdravstvenih domovih v okviru pristopa SOPA. Partnerka zdravljenega alkoholika je povedala svojo zgodbo in na podlagi svojih izkušenj podala mnenje, kako lahko svojci postopajo, da se alkoholik prej in lažje odloči, da poišče pomoč.

Nevladne organizacije, ki v Sloveniji nudijo pomoč tistim, ki imajo težave zaradi alkohola (zasvojeni, svojci, otroci), so v kratkih predstavitvah in izmenjavi mnenj predstavile in gradile mrežo, ki jo držijo in jo še bodo krepili v slovenskem prostoru.

Predstavili so se:

Nataša Sorko, univ. dipl. soc. ped., družinska terapevtka, predsednica in strokovni vodja programov Žarek upanja
Mateja Debeljak, univ. dipl. soc. del., strokovna vodja programov društva Društvo UP
mag. Darja Korva, sekretarka, Skupnost CSD Slovenije
Kaja Kobal, projektna vodja Zavod Varna pot
Teja Kumar, vodja programa Zveza klubov zdravljenih alkoholikov Slovenije
Davorina Petrinja Pirnat, univ. dipl. soc. del., strokovna vodja programa Zavod Karitas Samarijan, program Vrtnica – socialna rehabilitacija oseb s težavami zaradi zasvojenosti z alkoholom
Tjaša Pogorevčnik, sodelavka društva Žarek Upanja – Skupnosti MOST
mag. Petra Thaler, strokovna vodja programa Društva za urejeno življenje – ABSTINENT

Dogodek je povezovala Andreja Verovšek, koordinatorka akcije 40 dni brez alkohola. Ob koncu je Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas podal pomembno sporočilo, kako naprej.

S SOPA projektom sicer letos že petič sodelujemo v akciji 40 dni brez alkohola, več o tem TUKAJ.

Več o zaključu akcije pa lahko preberete TUKAJ.

Skupaj z ambasadorji sprejmi izziv #nulazdravodofula

Kako?

Na svojem profilu na Facebook-u (z uporabo omenjenega #nulazdravodofula) podelite z nami svoje utrinke (lahko v sliki, lahko v tekstu) in pokažite:

-> kako vi najrajši na zdrav način preživljate svoj prosti čas,
-> kako “z alkohola nula živite zdravo do fula”,
-> kaj so stvari, ki vam popestrijo vsakdan, izboljšajo vaše počutje in zdravje?

Zakaj?

Preko kampanje z ambasadorji “Z alkohola nula živim ZDRAVO do fula želimo” spodbuditi širšo slovensko javnost, da razmisli o svojih pivskih navadah in posledicah čezmernega pitja alkohola na posameznika, telesno in duševno zdravje, bližnje, družbo, … Hkrati želimo prenesti sporočilo, da obstajajo zdrave alternative za preživljanja prostega časa in premagovanje morebitne stiske.’

O projektu SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje že peto leto izvajamo projekt SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, s katerim povezujemo zdravstveni in socialni sektor ter nevladne organizacije v skupnem naslavljanju alkoholne problematike in čezmernega pitja v Sloveniji, kjer vsak dan umreta vsaj 2 osebi zaradi razlogov, povezanih izključno s pitjem alkohola. Če prištejemo še žrtve prometnih nesreč, je ta številka še višja.

TV OGLAS 1 

TV OGLAS 2

RADIJSKEMU OGLASU lahko prisluhnete TUKAJ.

SPLETNI OGLASI

Igor E. Bergant, TV voditelj:

David Urankar, TV voditelj in Ajda Rotar Urankar, oblikovalka:

Nipke, hip hop glasbenik

Ninna Kozorog, zdravnica in humanitarna delavka

Filip in Blaž, F&B acrobatics

Nekaj statistik za Slovenijo:

! Skoraj polovica odraslih Slovencev pije čezmerno.

! Slovenija se po obsegu posledic čezmernega pitja nahaja v svetovnem vrhu. Ocena zdravstvenih in ostalih stroškov, povezanih s pitjem alkohola, znaša 228 mio € letno. Trošarine od alkohola znašajo cca. 103 mio € na leto.

! V povprečju naj bi vsak prebivalec Slovenije starejši od 15 let v 2019 spil 11,05 L čistega alkohola, kar pomeni: 91 L piva in 48 L vina in 3 L žgane pijače.

! Vsak dan v Sloveniji izključno zaradi razlogov, povezanih z alkoholom, umreta najmanj 2 osebi. Če prištejemo še prometne nezgode, vsako leto v povprečju umre 927 oseb.

! Vsak dan je v SLO zaradi vzrokov, povezanih izključno z alkoholom, v povprečju 10 novih hospitalizacij.

Ključna javnozdravstvena sporočila na podlagi znanstvenih spoznanj so:

–> Čim manj ali nič alkohola.

–> Ni varne meje pitje alkohola.

–> Vsako pitje alkohola je tvegano.

–> Izberi zdravo alternativo.

Več o kakovosti življenja si lahko preberete TUKAJ, vire pomoči po Sloveniji pa imamo zbrane TUKAJ. O tveganjem pitju alkohola v času COVID-19 in kako se s stresom spoprijeti na zdrav način lahko več preberete TUKAJ.

Pridružite se nam in delite svoj #nulazdravodofula.

Novica o začetku kampanje je bila objavljena tudi na portalu Alcohol campaign. Več TUKAJ.

Nipke, Ajda Rotar Urankar, Igor E. Bergant, Ninna Kozorog, David Urankar, Filip in Blaž (F&B Acrobatics)

https://twitter.com/SOPA_projekt/status/1361980137760292864?s=20

Karmen Henigsman je podrobneje predstavila nekatere statistike. V povprečju naj bi Slovenec, Slovenka star/-a 15 let ali več, v letu 2019 spil/-a: 91 L piva in 48 L vina in 3 L žgane pijače. Skupno je registrirana poraba čistega alkohola na prebivalca znašala skoraj 11 litrov, kar je en liter več kot leto prej, predvsem na račun več popitega vina (za 10 litrov). Poleg registrirane porabe alkohola predstavlja za Slovenijo veliko težavo tudi obsežna neregistrirana poraba alkohola iz domače proizvodnje, ki po ocenah še za tretjino poviša številko porabe, kar nas uvršča v sam svetovni in evropski vrh. V slednjem smo tudi po umrljivosti prebivalcev zaradi alkohola, saj vsak dan v Sloveniji, izključno zaradi razlogov povezanih s pitjem alkohola, umreta vsaj 2 osebi. Iz istega razloga imamo vsak dan v povprečju 10 novih hospitalizacij. Ocena zdravstvenih in ostalih stroškov, povezanih s pitjem alkohola, znaša v povprečju 228 mio € letno. Trošarine od alkohola znašajo cca. 103 mio € na leto.

foto tamino petelinšek/STA

V povprečju naj bi Slovenec, Slovenka star/-a 15 let ali več, v letu 2019 spil/-a: 91 L piva in 48 L vina in 3 L žgane pijače.

“Varnega pitja alkohola ni, saj novejše raziskave kažejo, da z vsakim popitim kozarcem alkoholnih pijač, tvegamo škodljive posledice, zato svetujemo 0 ali čim manj alkohola,” je pojasnila Karmen Henigsman. Pri tem je poudarila tudi: ”Znano je, da ima pitje alkohola vpliv na pojav več kot 200 bolezenskih stanj, slednje tudi zaradi tega, ker ima neposreden vpliv na imunski sistem. Pitje alkohola poveča dovzetnost za okužbo z virusi in bakterijami, hkrati pa povečuje možnost zapletov, ko se okužba že pojavi. Zaradi tega je v trenutnem obdobju še posebej pomembno, da se pitju alkohola popolnoma izogibamo.”

Varnega pitja alkohola ni.

V času epidemije COVID-19 se je tveganje za čezmerno pitje alkohola še povečalo. “To je za marsikoga čas negotovosti in čas, ko se zavemo, da vsega ne zmoremo nadzorovati, kar lahko vzbuja občutke strahu, jeze, nemoči in žalosti ter povzroča stres. V takih trenutkih iščemo načine, kako bi se lahko tega počutja znebili, marsikdo pa pomisli na ali tudi poseže po alkoholu v upanju, da bodo ti občutki izginili. Vendar alkohol ni rešitev, saj kot že omenjeno zmanjšuje odpornost, razdira odnose in osebno stisko še poveča,” je povedala Henigsmanova.

https://twitter.com/SOPA_projekt/status/1362015780192325634?s=20

V nadaljevanju je navedla nekaj alternativ: “Opremimo se s ključnimi informacijami o trenutni situaciji, skrbimo za zdrav življenjski slog in z njim poskrbimo za svoje zdravje. Naučimo se kakšne nove stvari, obudimo kakšen hobi iz preteklosti, spoznajmo tehnike dihanja ali se naučimo različnih tehnik sproščanja. O svoji stiski se pogovarjajmo z ljudmi, ki so nam blizu, splet in telefoni nam omogočajo, da še vedno ohranjamo socialne stike. Če je stiska prehuda in se znajdemo v situaciji, ko ne vemo kako naprej, so nam na voljo tudi različne oblike psihološke podpore. Posvetimo se tudi bližnjim. Vprašajmo jih, kako so. Podprimo jih, ali pa informirajmo, kje je podpora še na voljo. Skrb za drugega, je tudi skrb zase,” in usmerila na vire pomoči na spletni strani www.sopa.si ter brezplačno telefonsko številko za psihološko podporo ob epidemiji: 080 51 00.

Za konec je spodbudila k sodelovanju v akciji: ‘”Verjamemo, da bo akcija 40 dni brez alkohola letos še posebej odmevna in dobra priložnost, da vsak posameznik vzame skrb zase v svoje roke in s svojo potezo naredi nekaj za lastno zdravje in dobro počutje, za začetek že s tem, da se odpove pitju alkohola.‘’ Napovedala pa je tudi obeležitev Dneva brez alkohola, ki ga bomo letos že tretje letos organizirali v sklopu projekta SOPA na NIJZ.

https://twitter.com/SOPA_projekt/status/1362016512358367235?s=20

Video posnetek tiskovne konference si lahko ogledate TUKAJ, zvočni posnetek izjave Karmen Henigsman pa je na voljo spodaj:

MEDIJSKE OBJAVE:

24. februar 2021, Nedeljske novice, Spijemo ga 11 litrov na leto

24. februar 2021, Nedeljski dnevnik, Pijača, dve, nato pa v prepad

19. februar 2021, Gorenjski glas, Med postom recite ne alkoholu

18. februar 2021, RTV SLO, Prvi dnevnik ob 13ih

18. februar 2021, RTV SLO, Poročila ob 17ih, Karmen Henigsman

18. februar 2021, Radio prvi, Radijski dnevnik (od 19:24 dalje)

18. februar 2021, Primorske novice, Imamo veliko boljših izbir kot je pitje alkohola, Karmen Henigsman

18. februar 2021, Delo, Postni čas in naše spremenjene prehranjevalne navade, Karmen Henigsman

18. februar 2021, Družina, Moja poteza, Karmen Henigsman

“Pri 943 osebah je bila obravnava uspešna, kar predstavlja 175 % končnega cilja pilota pristopa, ki se zaključi aprila letos.

To pomeni, da so ti ljudje spremenili svoje pivske vzorce in zmanjšali pitje alkohola, ali pa z njim prenehali,”

je v predstavitvi dosedanjih rezultatov povedala vodja projekta SOPA na NIJZ mag. Tadeja Hočevar.

Na zaključnem spletnem srečanju izvajalcev pristopa SOPA se je zbralo preko 350 strokovnjakov iz zdravstvenega, socialnega, nevladnega sektorja in Zavoda RS za zaposlovanje, skupaj s predstavniki občin in policije, ki prihajajo iz 18 različnih lokalnih okolij po Sloveniji. Predstavili smo jim končne rezultate na terenu tako na nacionalni kot regijski ravni, ki smo jih dosegli s skupnimi prizadevanji in sodelovanjem. Med drugim smo tekom projekta v 4 letih izvedli preko 160 posvetovalnih srečanj za strokovnjake o zamejevanju alkoholne problematike, ob 300 usposobljenih strokovnjakih s primarne zdravstvene ravni in centrov za socialno delo smo za izvajanje svetovanja za opuščanje čezmernega pitja alkohola usposobili tudi 138 zdravstvenih delavcev s področij drugih specialnosti: kardiologija, ginekologija, gastroenterologija, onkologija in otorinolarigologija ter urgentna, transfuzijska in dentalna medicina.

S pomočjo nevladnih organizacij in ZRSZ smo razdelili preko 22 000 gradiv SOPA ter na približno 300 dogodkih predstavili naše aktivnosti. Skupno smo na dogodkih nagovorili skoraj 14 000 ljudi. Do sedaj smo izvedli 10 kampanj za ozaveščanje o alkoholni problematiki, ena še sledi, dve leti zapored pa smo s serijo dogodkov obeležili Dan brez alkohola v 9 regijah po Sloveniji, slednjega bomo obeležili tudi v letošnjem letu. Oblikovali smo tudi 17 samostojnih gradiv ter slednja prevedli v jezikovne različice (angleščina, madžarščina, italijanščina). V 2020 smo objavili Priporočila za odgovorno poročanje o alkoholu v medijih, ki so nastala skupaj z novinarji in uredniki ter podporo Društva novinarjev Slovenije, izdali pa smo tudi priročnik za krepitev veščin v medosebnih odnosih za delavnice, ki so na voljo v zdravstvenih domovih v 18 lokalnih okoljih po Sloveniji in vzbujajo veliko zanimanja.

Oblikovali smo tudi 17 samostojnih gradiv ter slednja prevedli v jezikovne različice

https://twitter.com/SOPA_projekt/status/1359488843406331904?s=20

Po izteku projekta je v načrtu uvedba na sistemski, državni ravni. Poleg Evropskega socialnega sklada (80%) je sofinancer projekta (20%) tudi Ministrstvo za zdravje, s katerim ves čas aktivno sodelujemo, in katerega predstavnica državna sekretarka mag. Marija Magajne je izrazila zavedanje, da je treba alkoholno politiko gledati celovito in pohvalila delo celotne ekipe na projektu: »S svojimi razultati ste dokazali, da smo v zdravstvu in sociali lahko najbolj učinkoviti, če skupaj zagotovimo pravočasno prepoznavanje tveganega in škodljivega pitja alkohola tam, kjer ljudje živijo in delajo.« Dejala je, da si na ministrstvu prizadevajo, da bodo lahko s tem načinom dela nadaljevali in zagotovili vse pogoje za nadaljevanje SOPA pristopa tudi na sistemski ravni, saj je to dolgoročno izjemnega pomena, tudi za zdravje celotne družbe. Izpostavila je pomen podpore Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter nadaljnjega dobrega sodelovanja z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Nadaljevanje SOPA pristopa na sistemski ravni je to dolgoročno izjemnega pomena

Predstavnica slednjega v.d. generalnega direktorja Direktorata za socialne zadeve mag. Valentina Vehovar je nadaljevanju opozorila, da je epidemija poslabšala socialne in gospodarske razmere, s čimer se je povečalo tudi tveganje za čezmerno pitje alkohola, saj se več ljudi znajde v neznanih situacijah, ki povzročajo stres, s tem pa se je tudi povečala potreba po pomoči. Poudarila je pomen sodelovanje različnih strok, na katerem temelji tudi projekt SOPA, ki preko integriranega pristopa obravnava posameznika ter pri tem povezuje različne službe. »SOPA je omogočila, da so v centrih za socialno delo ponovno uvedena specialna znanja s področja naslavljanja tveganega in škodljivega pitja alkohola. Do sedaj se je v okviru projekta usposobilo že 54 strokovnih delavcev, te vsebine pa bo treba prenesti tudi na ostale strokovne delavce.«

Do sedaj se je v okviru projekta usposobilo že 54 strokovnih delavcev

https://twitter.com/SOPA_projekt/status/1359493209089572865?s=20

Pomemben sogovornik glede nadaljevanja projekta na državni ravni pa je tudi Zdravstvena zavarovalnica Slovenije, katere generalni direktor Marjan Sušelj je izpostavil nekaj številk, med drugim, da je v lanskem letu najdražja bolnišnična obravnava zaradi alkohola stala 181 tisoč evrov, psihiatrična obravnava pa 135 tisoč evrov. Poudaril je, da je strategija obvladovanja teh tveganj na področju alkohola izjemnega pomena, saj se težave zaradi alkohola v Slovenije uvrščajo med največje 3 probleme javnega zdravja: »Zato je treba ta prizadevanja podpreti z vsemi viri, saj gre za naložbo v boljše zdravje, hkrati tudi v širšem socialnem in ekonomskem smislu.« V pogledu naprej je dejal, da je treba korake v zdravstveni, socialni ter širši prostor izvesti postopno ter uravnoteženo in na podlagi realnih ocen finančne in kadrovske zmogljivosti. Poudaril je tudi pomen ustreznih informacijskih pogojev za sprotno spremljanje učinkov, kar bo dalo jasno podlago za ažurno ovrednotenje in optimiziranje.

Težave zaradi alkohola v Sloveniji se uvrščajo med največje 3 probleme javnega zdravja

Zbrane je nagovoril tudi direktor NIJZ Milan Krek, ki je poudaril pomen medsektorskega povezovanja, ki se je v projektu SOPA izkazalo kot edini pravi način celovitega nagovarjanja alkoholne problematike v Sloveniji, kjer že skoraj vsak drugi Slovenec pije čezmerno, in kjer prevladuje mokra kultura. Izpostavil je nujnost nadaljevanja projekta na državni ravni, saj nas čakajo pomembni in ključni koraki na področju alkoholne politike, ki bo po koncu zdravstvene krize epidemije nujna, saj bodo na dan prišle vse socialne in ekonomske stiske, s tem pa tudi bolj tvegana vedenja: “Državljanom moramo takrat ponuditi vso možno podporo in naša znanja, na kar se moramo pripraviti že danes.”

Že skoraj vsak drugi Slovenec pije čezmerno

V drugem delu je bila vsebina namenjena podrobnejši predstavitvi rezultatov projekta po regijah s strani odgovornih območnih oseb. Nadaljevali pa smo s temo alkohola pri starejših, predavala je dr. Ivanka Huber z NIJZ, izredni prof. dr. Jože Ramovš, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka in dr. Olivera Stanojević z NIJZ. Tej temi smo na srečanju namenili posebno pozornost, saj so starejši starostna skupina, ki se v Sloveniji veča, zato je osredotočenost nanje zelo aktualna. Poseben izziv in tveganje za začetek ali poglobitev težav z alkoholom lahko predstavlja upokojitev in občutki osamljenosti ob morebitnem zmanjšanem socialnem življenju. Zato je treba preprečevanju in reševanju z alkoholom povezanih težav pri skrbi za starejše namenjati posebno pozornost.

Starejši so starostna skupina, ki se v Sloveniji veča

VIDEO: Sklop – Alkohol pri starejših

Vsebinski povezovalec srečanje je bil predstojnik Centra za upravljanja programov preventive in krepitve zdravja na NIJZ Rade Pribaković Brinovec.

Nekaj statistik za Slovenijo:

– Skoraj polovica odraslih Slovencev pije čezmerno.
– Slovenija se po obsegu posledic čezmernega pitja nahaja v svetovnem vrhu. Ocena zdravstvenih in ostalih stroškov, povezanih s pitjem alkohola, znaša 228 mio € letno. Trošarine od alkohola znašajo cca. 103 mio € na leto.
– V povprečju naj bi vsak prebivalec Slovenije starejši od 15 let v 2019 spil 11,05 L čistega alkohola, kar pomeni: 91 L piva in 48 L vina in 3 L žgane pijače.
– Vsak dan v Sloveniji izključno zaradi razlogov povezanih z alkoholom umreta najmanj 2 osebi. Če prištejemo še prometne nezgode, vsako leto v povprečju umre 927 oseb
– Vsak dan je v SLO zaradi vzrokov, povezanih izključno z alkoholom, v povprečju 10 novih hospitalizacij.

Ključna javnozdravstvena sporočila na podlagi znanstvenih spoznanj so:

– Čim manj ali nič alkohola.
– Ni varne meje pitje alkohola.
– Vsako pitje alkohola je tvegano.
– Izberi zdravo alternativo.

Objave v medijih:

• 11. februar 2020, Delo, V SOPA je alkohol opustilo 1000 Slovencev
• 13. februar 2020, Radio Ognjišče, oddaja Utrip, V Sloveniji je zelo razširjena neodgovorna uporaba alkohola (od 26:00 dalje)
• 24. februar 2021, Nedeljske novice, Spijemo ga 11 litrov na leto
• 24. februar 2021, Nedeljski dnevnik, Pijača, dve, nato pa v prepad

• • vplivu alkohola na pandemijo,
  • kako lahko pandemija povečuje škodo zaradi alkohola,
  • kakšni so možni učinki alkoholne (ne)politike,
  • kako skuša alkoholna industrija unovčiti trenutno krizo.

Kristina Sperkova, predsednica Movendi international (globalno gibanje za razvoj preko preventive na področju alkohola) je dejala, da je sedanja situacija še bolj izpostavila zdravstvene, ekonomske in družbene posledice, ki jih prinaša alkohol: »Vidimo, da nastala škoda zaradi alkohola izčrpava obstoječe skupnosti na več področjih, prav tako zelo močno bremeni zdravstveni sistem. Na žalost pa kot kaže poročilo, se večina vlad ne zaveda te realnosti.«

Alkohol poglablja krizo COVID-19 na različne načine

Poročilo podrobno opisuje, kako alkohol na svoj način spodbuja pandemijo na ravni posameznika in družbe. Alkohol je dejavnik tveganja za širjenje okužbe in povečuje tveganje za zaplete, hkrati pa povzroča tudi druge zdravstvene in socialne težave, ki bremenijo zdravstveno blagajno in druga področja v državi.

Alkohol oslabi delovanje imunskega sistema in vpliva na vrsto organov, s čimer se poveča tveganje za virusno okužbo, njeno resnost, trajanje okrevanja, vpliva pa tudi na možne dolgoročne posledice.

Pitje alkohola ob različnih priložnostih, druženjih in večjih dogodkih prav tako povečuje možnosti za okužbo in posamezne večje izbruhe. Tovrstne situacije so imele pomembno vlogo pri širjenju okužbe v zadnjem letu, s seboj pa so prinesle hude socialne in ekonomske posledice. Omenjena povezava med pitjem in/ali prodajo alkohola predstavlja velik izziv na področju javnega zdravja.

Alkohol močno bremeni zdravstveni sistem in nekatere druge javne storitve

Poročilo podrobno opisuje, kako škoda zaradi alkohola upočasnjuje učinkovite odzive na pandemijo s strani zdravstvenega sistema. Alkohol pomembno vpliva na več kot 400 različnih bolezni in poškodb. V povprečju je med drugim alkohol vzrok za 20 % poškodb in 11,5 % vseh nujnih primerov brez poškodb.

Posledice pitja alkohola močno obremenjujejo že tako omejene zdravstvene vire. To breme alkohola bi moralo biti še en ključni dejavnik pri odločanju, kako se spopadati z epidemijo. Niso pa vse države bile dovolj odločne s pomočjo dokazano učinkovitih ukrepov alkoholne politike, da bi zmanjšale to breme alkohola na epidemijo. Tiste, ki so bile, so opazile občutno zmanjšanje števila sprejemov na urgenco.

Pritiski alkoholne industrije se v tem času še povečujejo

Alkoholna industrija si je v krizi COVID-19 močno prizadevala, da bi sooblikovala javno razpravo o vlogi alkohola v družbi in vplivala na alkoholno politiko na področju prodaje alkohola. Poročilo kaže, da so lobisti iskali načine, kako zmanjšati vplive posameznih ukrepov učinkovite alkoholne politike, ki dokazano zmanjšujejo zdravstveno in socialne breme alkohola. To so skušali s prizadevanji za znižanje davka od prodaje in povečanjem dostopnosti do alkohola ter z odpravo omejitev oglaševanja alkoholnih pijač. »Močno smo zaskrbljeni nad agresivnostjo alkoholne industrije, ki jo opažamo v naših skupnostih,« je izpostavila Sperkova.

Oglaševanje alkohola kot orodja za lažje spopadanje s to krizo le povečuje škodo, ki nastaja zaradi pitja alkohola. »Agresivno lobiranje za oslabitev in spodkopavanje obstoječih ukrepov alkoholne politike škodi vsem razen njihovim dobičkom. Takšna dejanja so moralno sporna, sploh za mladoletnike in ljudi, ki imajo težave,« dodaja Sperkova.

Avtorji poročila opozarjajo, da bo večje regulativne spremembe, ki slabijo obstoječe alkoholne politike ali povečajo razpoložljivost in dostopnost do alkohola, po pandemiji še težje preprečiti oz. se vrniti na prvotno stanje.

Ključna priporočila za naslavljanje alkohola v epidemiji

Na voljo so rešitve, ki lahko vladam in vodstvom držav pomagajo zmanjšati breme alkohola in ublažiti posledice epidemije z dokazano učinkoviti ukrepi alkoholne politike:

• • Ohraniti in izboljšati že obstoječe ukrepe alkoholne politike v državi;
  • Omejiti razpoložljivost in cenovno dostopnost alkohola ter uporabiti na dokazih temelječe načine določanja cen alkohola;
  • Oblikovati učinkovita sporočila na področju javnega zdravja o alkoholu in COVID-19, ki jih komunicirano predstavniki zdravstvenih institucij;
  • Vzpostavite določiti obravnave ljudi, ki imajo različne težave povezane z alkoholom;
  • Povečati dostop do storitev na področju duševnega zdravja, vključno s spletnimi storitvami.

“Želeli bi dvigniti spoznanje, da sta ozaveščenost o alkoholu in politični ukrepi pomembni elementi za premagovanje pandemije koronavirusa,” pravi Johnny Mostacero, predsednik švedskega družbenega gibanja za preprečevanje in nadzor alkohola IOGT-NTO. “Zato bi morali organi javnega zdravja podajati nasvete o alkoholu v skladu z navodili Svetovne zdravstvene organizacije.”

Švedska, Stockholm, 26. januar 2021

Prevedla: Ana Štruc

Uvodoma je zbrane nagovorila mag. Vesna Kerstin Petrič, v. d. direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje. Poudarila je pomen celovite alkoholne politike, ki je v Sloveniji nujna, saj se uvrščamo v svetovni in evropski vrh po količini popitega alkohola na prebivalca, prav tako je finančno breme za državo veliko: »Ocena zdravstvenih in ostalih stroškov, povezanih s pitjem alkohola v Sloveniji, znaša v povprečju 228 mio € letno. Trošarine od alkohola znašajo cca. 103 mio € na leto.« Dotaknila se je epidemije COVID-19: “Ta se bo zagotovo odrazila tudi v porastu tveganega in škodljivega pitja alkohola.”

Navedla je, da smo v Sloveniji po podatkih poročila Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2018, v zadnjih letih največ naredili na področjih preprečevanja vožnje pod vplivom alkohola, vodenja in ozaveščanja, spremljanja alkoholne problematike, omejevanja dostopnosti do alkohola, preprečevanja negativnih posledic pitja in zastrupitev z alkoholom ter obravnave tveganega in škodljivega pitja in zasvojenosti v zdravstvu. “Korak nazaj je v Sloveniji zagotovo bila odločitev, da se lahko alkoholne pijače ponovno prodaja na športnih prireditvah,” je dodala.

Celovita alkoholna politika je v Sloveniji nujna, saj se uvrščamo v svetovni in evropski vrh po količini popitega alkohola na prebivalca.

V nadaljevanju je vodja projekta SOPA mag. Tadeja Hočevar povedala, da je bil eden izmed ciljev interdisciplinarnega projekta tudi priprava priporočil za javnozdravstveno ustrezno poročanje o alkoholu v medijih. Izpostavila je zavedanje, da so mediji posebej pomemben del celovite strategije zamejevanja alkoholne problematike v Sloveniji, saj sooblikujejo naš odnos do alkohola. Poudarila je, naj pijemo čim manj ali nič alkohola, saj ni varne meje pitja, ker vsako pitje prinaša tveganje: »Namesto tega raje izberimo zdravo alternativo, pojdimo ven na sprehod, se kako drugače telesno razgibajmo, vzemimo v roke knjigo ali si oglejmo dober film in podobno, pokličimo prijatelja in se pogovorimo, vzemimo si čas za umiritev, meditacijo, …«

Ni varne meje pitja alkohola, vsako pitje prinaša tveganje.

Avtorice so povedale, da je v Sloveniji prisotna mokra kultura. To pomeni, da imamo sprejemajoč odnos do pitja alkohola, velik delež populacije pije čezmerno (skoraj vsak drugi Slovenec), alkohol je prisoten v kulturi in običajih ter je lahko dostopen, vzorci se prenašajo iz roda v rod, prav tako pa imamo v Sloveniji nezadostno število dokazano učinkovitih preventivnih programov.

Avtorice publikacije so mag. Tadeja Hočevar, dr. Pika Založnik, Karmen Henigsman in dr. Maja Roškar. Pri pripravi priporočil nas je podprlo Društvo novinarjev Slovenije. Priporočila opredeljujejo, na kaj je potrebno biti pozoren pri pripravi prispevkov, ki vsebujejo tematiko alkohola, čemu se je dobro izogibati, kako lahko še drugače pristopimo pisanju prispevkov, kakšno slikovno gradivo je v takšnih prispevkih neustrezno in kako učinkovito osveščamo javnost o škodljivosti alkohola, zdravih izbirah in virih pomoči ter navsezadnje tudi o pozitivnih zgodbah. Ključno je tudi prenašanje informacij, da pitje alkohola v Sloveniji predstavlja velik javnozdravstveni in družbeni problem ter da so na voljo učinkoviti ukrepi za njegovo reševanje.

Mediji so pomemben del celovite strategije zamejevanja alkoholne problematike v Sloveniji.

Podatki za Slovenijo:

V letu 2019 je registrirana poraba čistega alkohola na prebivalca Slovenije starega 15 ali več znašala skoraj 11 litrov, kar preračunano pomeni 91 L piva in 48 L vina in 3 L žgane pijače. Vsak dan v Sloveniji izključno zaradi razlogov povezanih s pitjem alkohola umreta vsaj 2 osebi. Umrljivost prebivalcev Slovenije zaradi alkohola presega evropsko povprečje.

Oglejte si:

Dolga SLO verzija publikacije Priporočila za odgovorno poročanje o alkoholu v medijih

Kratka SLO verzija publikacije Priporočila za odgovorno poročanje o alkoholu v medijih

Dolga ANG verzija publikacije Priporočila za odgovorno poročanje o alkoholu v medijih

Kratka ANG verzija publikacije Priporočila za odgovorno poročanje o alkoholu v medijih

Kratka MADŽ verzija publikacije Priporočila za odgovorno poročanje o alkoholu v medijih

Kratka ITA verzija publikacije Priporočila za odgovorno poročanje o alkoholu v medijih

Telefon je nastal v sodelovanju Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Društva psihologov Slovenije, Rdečega križa Slovenije, Slovenske krovne zveze za psihoterapijo, Zaupnega telefona Samarijan, Združenja zakonskih in družinskih terapevtov in Zveze prijateljev mladine Slovenija – TOM telefon. Več o tem TUKAJ. Ostali viri pomoči po Sloveniji pa so dostopni TUKAJ.

V pomladnih času epidemije smo na projektu pripravili tudi članek Tveganja pitja alkohola v času koronavirusa in kako se s stresom spoprijeti na zdrav način, ki ga lahko preberete TUKAJ.

Slovenski video posnetek s slovenskimi podnapisi

Videoposnetek z madžarskimi podnapisi:

Video posnetek z italijanskimi podnapisi:

Videoposnetek z angleškimi podnapisi:

Ali ste vedeli, da v slovenskih medijih več kot polovica prispevkov, ki omenja alkohol, pri tem ne navaja negativnih posledic pitja alkohola?

Na seminarju vam bomo podrobneje predstavili priporočila za odgovorno poročanje o alkoholu, ki vas bodo podprla z vidika javnozdravstveno ustreznega načina poročanja. Hkrati želimo odpreti tudi prostor za razpravo o alkoholni problematiki in vlogi medijev.

Vabimo vas, da se pridružite. Seminar bo potekal na spletu.

12. november (čet.) 11h – 13.30h (priključite se lahko TUKAJ)
18. november (sre.) 11h – 13.30h (priključite se lahko TUKAJ)

Prijave preko spleta so potekle, lahko pa svojo udeležbo sporočite na barbara.zakelj@nijz.si zaradi vodenja evidence.

Vabimo vas tudi k izpolnjevanju kviza o alkoholnih pijačah, na povezavi TUKAJ.

Za morebitna vprašanja smo vam na voljo na elektronskem naslovu ana.struc@nijz.si.

Z nami so bili: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Zveza paraplegikov Slovenije, ŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Slovenska karitas in Športna unije Slovenije. Ponekod so bili prisotni tudi predstavniki uradov za delo ZRSZ, predstavniki policije ter lokalne skupnosti.

KRANJ, 16. september 2020

Dan brez alkohola je tudi letos potekal na Slovenskem trgu v Kranju, skupaj z Evropskim tednom mobilnosti. Na dogodku so sodelovali predstavniki nekaterih nevladnih organizacij – Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije – Podružnica za Gorenjsko, Šent – Slovensko združenje za duševno zdravje – Dnevni center Radovljica, Društvo prijateljev mladine Škofja Loka, Župnijska karitas Radovljica, predstavniki Zavoda RS za zaposlovanje iz Urada za delo Radovljica ter predstavniki NIJZ – projekt SOPA. Dogodek smo tako namenili pogovoru o problematiki pitja alkohola v slovenski družbi, predstavili smo zdrave alternative in načine, kako vzpostaviti odgovoren odnos do pitja alkohola ter nudili različne informacije o omenjeni tematiki.Na samem dogodku smo pri mimoidočih preverjali tudi znanje o dejstvih o alkoholu in podelili veliko promocijskih nagrad.

15. september 2020 Radio Kranj in Radio Triglav, DBA in SOPA, Petra Može
14. september 2020 Radio Kranj in Radio Triglav, kviz
15. september 2020 Radio Kranj in Radio Triglav, kviz
17. september 2020 Radio Kranj in Radio Triglav, kviz
15. september 2020 Radio Kranj in Radio Triglav, kviz

https://twitter.com/SOPA_projekt/status/1306156805492477952?s=20

MURSKA SOBOTA, 18. september 2020

Dan brez alkohola je v Murski Soboti potekal v sodelovanju s Hišo sadeži družbe Murska Sobota in akcijo Dan za spremembe. Organiziran je bil pohod po mestu, udeleženci so se ustavili na dvorišču Hiše Sadeži družbe Murska Sobota, zatem pa je sledila predstavitev vključenih organizacij pred Območno enoto NIJZ, kjer so se izvedle različne aktivnosti od nagradnega kviza na temo alkohola, delavnic na prostem, do poligona ter predstavitev vključenih organizacij. Septembra poteka po celotni Sloveniji 8 dogodkov Dan brez alkohola, ki jih nismo mogli izvesti v aprilu in maju, saj se nam zdi pomembno osveščati javnost o tej problematiki, sploh v tem času, ko tveganja vedenja še naraščajo.  Želimo si, da bi imeli v Sloveniji vsaj en dan zagotovo brez alkohola.

17. september 2020, Radio Maxi, SOPA in Dan brez alkohola, Jasmina Črnko Papić
14. september 2020, Radio Maxi, kviz
17. september 2020, Radi Maxi, kviz 1.del
17. september 2020, Radi Maxi, kviz 2.del
22. september 2020, Radi Maxi, kviz 1.del
22. september 2020, Radi Maxi, kviz 2.del
23. september 2020, Radi Maxi, kviz 1.del
23. september 2020, Radi Maxi, kviz 2.del

https://twitter.com/SOPA_projekt/status/1306892872793325572?s=20

LJUBLJANA, 18. september 2020

V sodelovanju z Dnevnim centrom ŠENT Ljubljana, Mestno zvezo prijateljev mladine Ljubljana, Športnim društvom Partizan – Vič, Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije, Društvom paraplegikov Ljubljana, Škofijsko Karitas, je bil organiziran pohod ob Dnevu za spremembe, na katerem smo obeležili tudi Dan brez alkohola. Pohod je potekal na Poti spominov in tovarištva in rekreacijskih površinah ob Koseškem bajerju, kjer je bil pripravljen krajši program za udeležence pohoda in mimoidoče. Dogodek je bil namenjen ozaveščanju javnosti o pomenu zdravja, zdravega življenjskega sloga in o projektu SOPA ter o škodljivih posledicah čezmernega pitja alkohola.

17. september 2020 Radio Ognjišče, Najprej pravijo, da smo zabavni, potem pa nas zavržejo, Rok Zaletel
18. september 2020 RTV Slovenija 1, Poročila ob petih, Dan brez alkohola v Ljubljani, Rok Zaletel (od 12.15 dalje)
15. september 2020 Radio Ognjišče, kviz
17. september 2020 Radio Ognjišče, kviz
22. september 2020 Radio Ognjišče, kviz
24. september 2020 Radio Ognjišče, kviz

https://twitter.com/SOPA_projekt/status/1307198713815801856?s=20

MARIBOR, 19. september 2020

Tokrat smo se v Mariboru z dogodkom Dan brez alkohola pridružili pobudi Dan za spremembe – letos na temo »Dobro za ljudi in planet«. Dogodek je potekal v parku Kulturnega centra Pekarna v sodelovanju z Mladinskim kulturnim centrom Maribor. Osrednja aktivnost Dneva brez alkohola je bilo Kolo zdravja, ki so ga obiskovalci lahko zavrteli in odgovorili na eno od vprašanj povezanih z delovanjem različnih organizacij v povezavi z alkoholno problematiko. Z nami so bili predstavniki nevladnih organizacij, ki sodelujejo v projektu – Društvo za zdravje srca in ožilja, Šent, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Slovenska Karitas in Športna unije Slovenije. Pridružila pa se je tudi bo tudi predstavnica Zavoda RS za zaposlovanje. Z obiskovalci smo spregovorili tudi o projektu SOPA, kako se lahko pridružijo in nagovorili splošna vprašanja glede poznavanja tveganega in škodljivega pitja alkohola ter našega odnosa do le-tega. Vse pogumne, ki so se spoprijeli z izzivom in odgovorili na kakšno od vprašanj na kolesu, pa smo obdarili s paketom praktičnih nagrad in gradivi projekta SOPA.

16. september 2020 Radio City, DBA in SOPA, Nina Vareško in Tanja Veber, 1. del
16. september 2020 Radio City, DBA in SOPA, Nina Vareško in Tanja Veber, 2. del
16. september 2020 Radio City, DBA in SOPA, Nina Vareško in Tanja Veber, 3. del
16. september 2020 Radio City, DBA in SOPA, Nina Vareško in Tanja Veber, 4. del
14. september 2020, Radio City, kviz
18. september 2020, Radio City, kviz
22. september 2020, Radio City, kviz
24. september 2020, Radio City, kviz

https://twitter.com/SOPA_projekt/status/1308627938569531395?s=20

KOPER, 19. september 2020

V soboto, 19. septembra 2020, je na Pristaniški ulici v Kopru potekal dogodek »Dan brez alkohola«, ki se je odvijal v sklopu Evropskega tedna mobilnosti. Dan brez alkohola obeležujemo, saj želimo javnosti približati naša prizadevanja na tem področju in predstaviti aktivnosti, ki jih izvajamo tudi na Območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje Koper.  Na dogodku so sodelovali predstavniki nekaterih nevladnih organizacij – Šent – Slovensko združenje za duševno zdravje – Dnevni center Koper (Šentmar), Center dnevnih aktivnosti Koper, Škofijska karitas Koper, Univerzitetna športna zveza Primorske, predstavniki Zavoda RS za zaposlovanje iz Urada za delo Koper ter predstavniki NIJZ – projekt SOPA. Dogodek Dan brez alkohola smo tako namenili pogovoru o problematiki pitja alkohola v slovenski družbi,  pri mimoidočih pa smo preverjali tudi znanje o dejstvih o alkoholu in podelili veliko promocijskih nagrad.

17. september 2020 Radio Capris, SOPA in Dan brez alkohola v Kopru, Petra Može
15. september 2020 Radio Capris, kviz
17. september 2020 Radio Capris, kviz
20. september 2020 Radio Capris, kviz
21. september 2020 Radio Capris, kviz

BREŽICE, 21. september 2020

V ponedeljek 21. septembra 2020 je na ploščadi Nogometnega stadiona Brežice med 11. in 13. uro v sklopu dogodkov ob Evropskem tednu mobilnosti 2020 potekala tudi obeležitev Dneva brez alkohola, ki ga je izvedla Območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje Celje v sodelovanju z občino Brežice ter Centrom za krepitev zdravja ZD Brežice. Dan brez alkohola je dan, ki smo ga v okviru projekta SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola tokrat v septembru obeležili v 8-ih regijah po Sloveniji z namenom vzpodbujanja pogovora o problematiki pitja alkohola v slovenski družbi ter iskanja za zdravje boljših alternativ tveganemu in škodljivemu pitju alkohola. S tem namenom smo predstavniki NIJZ SOPA s sodelujočimi nevladnimi organizacijami: Društvom za zdravje srca in ožilja – podružnica Posavje, Zvezo prijateljev mladine Krško, Športno zvezo Brežice, Dnevnim centrom ŠENT CELEIA Celje, Društvom paraplegikov jugozahodne Štajerske in Škofijsko Karitas Celje ter Zavodom RS za zaposlovanje Uradom za delo Sevnica ter Laško tudi v Brežicah odprli pogovor o zdravih izbirah in alternativah škodljivemu in tveganemu pitju ter ozaveščali javnost o škodljivosti pitja alkohola in posledicah, ki jih to prinaša tako posamezniku kot tudi družbi.

Z udeleženci dogodka smo tako interaktivno spoznavali alkoholno problematiko v Sloveniji, jim nudili gradiva z nasveti o zdravem življenjskem slogu, pristopu SOPA, virih pomoči v regiji in vseh naših aktivnostih. Z uporabo očal za simulacijo alkoholiziranosti so se udeleženci lahko preizkusili na poligonu ter tako pobližje spoznali različne stopnje alkoholiziranosti ter vpliv le teh na naše motorične zmožnosti, preko različnih iger kot so kolo sreče, iskanje parov, reševanjem rebusa ter križank na temo alkohola pa razblinili tudi marsikateri mit o alkoholu, ki je sicer močno prisoten v slovenskem prostoru. Podelili smo tudi čez 100 lepih nagrad in z zdravimi prigrizki okrepčali marsikateri želodček.

20. 9. 2020 Radio Brežice EU, SOPA in Dan brez alkohola, Sonja Bučar, 1.del
20. 9. 2020 Radio Brežice EU, SOPA in Dan brez alkohola, Sonja Bučar, 2.del
20. 9. 2020 Radio Brežice EU, SOPA in Dan brez alkohola, Sonja Bučar, 3.del
17. 9. 2020 Radio Brežice EU, kviz, 1.del
17. 9. 2020 Radio Brežice EU, kviz, 2.del
18. 9. 2020 Radio Brežice EU, kviz, 1.del
18. 9. 2020 Radio Brežice EU, kviz, 2.del
21. 9. 2020 Radio Brežice EU, kviz, 1.del
21. 9. 2020 Radio Brežice EU, kviz, 2.del
22. 9. 2020 Radio Brežice EU, kviz, 1.del
22. 9. 2020 Radio Brežice EU, kviz, 2.del

https://twitter.com/SOPA_projekt/status/1308074651634020353?s=20

VIPAVA, 21. september 2020

V ponedeljek, 21. septembra 2021, je med 14.00 in 16.00 uro, na Glavnem trgu v Vipavi, potekal dogodek »Dan brez alkohola« v okviru občinskega Evropskega tedna mobilnosti. Na dogodku smo združili moči in javnosti približali temo, ki je glede na znane posledice, zagotovo del slovenske družbe, o kateri smo se odkrito pogovarjali. Predstavili so se v pristop SOPA vključen Dnevni center ŠENT Ajdovščina, Goriška območna Karitas – Ajdovščina, Športno društvo Gorica – Nova Gorica pri Športni uniji Slovenija, Urad za delo Ajdovščina, Zveza klubov zdravljenih alkoholikov Slovenije, Al-Anon in Območna enota Nova Gorica NIJZ. Obiskovalci so vrteli SOPA kolo sreče, kjer so preverili znanje o dejstvih o alkoholu in prejeli promocijske nagrade. Na stojnicah so obiskovalci lahko dobili informacije o naših aktivnostih, o problematiki pitja alkohola v slovenski družbi, spoznali so mite in resnice o alkoholu, da varnega pitja alkohola ni, predstavili smo zdrave alternative in načine, kako vzpostaviti odgovoren odnos do pitja alkohola, na voljo pa so bile tudi informacije o virih pomoči v regiji.

17. september 2020 Radio Robin, Dan brez alkohola in projekt SOPA, Irena Jerič

https://twitter.com/SOPA_projekt/status/1308364733641379840?s=20

RAVNE NA KOROŠKEM, 22. september 2020

V torek, 22. septembra 2020, smo tokratni Dan brez alkohola združili s tradicionalno akcijo NIJZ OE Ravne na Koroškem – Koroška v gibanju, Dnevom za spremembe in Evropskim tednom mobilnosti. Dan brez alkohola obeležujemo v okviru projekta SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, saj želimo javnosti približati naša prizadevanja na tem področju in predstaviti aktivnosti, ki jih izvajamo tudi na Območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje Ravne na Koroškem. Sodelavci NIJZ OE Ravne, v pristopu SOPA sodelujoči izvajalci nevladnih organizacij in Zavoda RS za zaposlovanje, Občina Ravne ter drugi akterji smo v parku na Ravnah pripravili t.i. Grajsko gibalnico.

Dogodek Dan brez alkohola smo tako letos prilagodili trenutnim ukrepom za zamejitev okužb z virusom Covid-19 in ga zastavili kot priložnost za individualen obisk mestnega parka, izvajanje gibalnih vaj in spoznavanje lokalnih nevladnih in javnih organizacij, ki lahko predstavljajo tudi vir pomoči v primeru tveganega in škodljivega pitja alkohola. Na skupno 21. postavljenih točkah lahko obiskovalci Grajskega parka na Ravnah od torka, 22. septembra, pa vse do konca oktobra 2020, sami izvedejo preproste gibalne vaje in si preberejo ključna sporočila glede gibanja, ki so navedena poleg informacij o sodelujočih organizacijah. Pripravili smo tudi zvočni kotiček, z »domačimi« vetrnimi zvončki iz različnih materialov. Na dan priprave Grajske gibalnice so lahko naključni obiskovalci parka dobili tudi osebno informacije o pristopu SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, razdelili pa smo še nekaj informativnih gradiv in promo materialov, namenjenih gibanju (odsevne zapestne trakove, večfunkcijske rutke, elastične trakove za izvajanje razteznih vaj,…).

17. september 2020, Koroški radio, Projekt SOPA in Dan brez alkohola
17. september 2020, Koroški radio, kviz
18. september 2020, Koroški radio, kviz
24. september 2020, Koroški radio, kviz
25. september 2020, Koroški radio, kviz

https://twitter.com/SOPA_projekt/status/1308360482957520897?s=20

Svoje aktivnosti smo predstavljali tudi v Črnomlju, kjer so mimoidoči odgovarjali na vprašanja na kolesu sreče, prejeli gradiva na temo alkohola v Sloveniji, podelili smo tudi nekaj promocijskih izdelkov. Zdravstveni dom Črnomelj pa je izvajal test hoje na 2 km.

Na dogodkih bodo sodelovali tudi predstavniki šestih nevladnih organizacij, ki sodelujejo na našem projektu, in sicer: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Zveza paraplegikov Slovenije, ŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Slovenska karitas in Športna unije Slovenije. Ponekod bodo prisotni tudi predstavniki uradov za delo ZRSZ, predstavniki policije ter lokalne skupnosti.

16. september KRANJ
Slovenski trg, od 10. do 14. ure v okviru Evropskega tedna mobilnosti.

18. september MURSKA SOBOTA 
Pred Hišo sadeži družbe Murska Sobota, Štefana Kovača 20, od 10. do 12. ure v okviru Dneva za spremembe
Pohod po Murski Soboti – start ob 10:15 – zbirališče dvorišče Hiše sadeži družbe. Ob 11:00 prihod na lokacijo NIJZ OE MS (Arhitekta Novaka 2b, 9000 M. Sobota) in izvedba različnih aktivnosti ter predstavitev vključenih organizacij.

18. september LJUBLJANA
Pohod na Poti spominov in tovarištva in rekreacijskih površinah ob Koseškem bajerju v okviru Dneva za sprememba v sodelovanju s ŠENT med 10. in 14. uro (v primeru slabega vremena se aktivnost prestavi za en teden). Dogodek se bo pričel s pohodom ob 10:00 na LPP postajališču Tbilisijska v Mestnem logu. Od tam nas bo pot vodila okoli Ljubljane do Koseškega bajerja, kjer bomo ob 12:00 pripravili krajši program za udeležence pohoda in mimoidoče.

19. september KOPER 
Pristaniška ulica, od 9. do 13. ure v okviru Evropskega tedna mobilnosti – Otok zdravja

19. september MARIBOR
Pekarna, od 10. do 12. ure v okviru Dneva za spremembe v sodelovanju z MKC Maribor

21. september VIPAVA
Glavni trg, od 14. do 16. ure v okviru Evropskega tedna mobilnosti v sodelovanju z Občino Vipava in Zavodom za turizem TRG Vipava

21. september BREŽICE
Pred Centrom za krepitev zdravja Brežice (oz. Nogometni stadion Brežice), Cesta bratov Milavcev 18, od 11. do 13. ure v okviru Evropskega tedna mobilnosti v sodelovanju z Občino Brežice, Zavodom za šport Brežice, Integralom, Policijo, Posavcem, SB Brežice, CKZ ZD Brežice

22. september RAVNE NA KOROŠKEM
Grajski park Ravne na Koroškem, od 10. do 12. ure v okviru Evropskega tedna mobilnosti, Dneva za spremembe in Koroške v gibanju v sodelovanju z Občino Ravne na Koroškem

Zanesljivo lahko trdimo, da je FASD popolnoma preprečljiv – če otrok med nosečnostjo ni izpostavljen alkoholu, se FASD ne more razviti.

Kaj vemo o alkoholu in nosečnosti?

Nedokončan razvoj možganov pri mladostnikih pripomore k temu, da mladostniki težje predvidevajo nevarnosti in posledice svojega vedenja, se vedejo bolj tvegano, preizkušajo novosti in iščejo izzive. Še nedokončan razvoj predelov v možganih, ki so vpleteni v razvoj zasvojenosti, pripomore k temu, da bo mladostnik prej razvil zasvojenost v primerjavi z odraslo osebo. »Zavedati se moramo, da so mladostniki bolj ranljivi za večino učinkov alkohola. Prej ko mladostnik začne piti alkohol, večja je verjetnost, da bo imel pozneje v življenju težave zaradi alkohola,« je povedala dr. Maja Roškar z NIJZ in dodala: »Starši in vsi drugi odrasli predstavljajo pomemben vzgled. Odnos staršev in drugih odraslih v zvezi s pitjem alkohola namreč vplivajo na mladostnikov odnos do alkohola in njegovo odločitev za pitje alkohola«.

Prej ko mladostnik začne piti alkohol, večja je verjetnost, da bo imel pozneje v življenju težave zaradi alkohola.

Podatki mednarodne raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki 2017/2018 (HBSC raziskava), ki jo v Sloveniji izvajamo vsaka štiri leta kažejo, da je 71 % 15-letnikov in 86 % 17-letnikov v življenju že pilo alkoholne pijače, 27 % 15-letnikov in 52 % 17-letnikov pa je bilo opitih vsaj dvakrat v življenju. »V obdobju 2002-2018 beležimo ugodne trende, večina kazalnikov pitja alkohola se je znižala, a še vedno presegamo mednarodno HBSC povprečje. V odstotku 15-letnikov, ki so bili opiti vsaj dvakrat v življenju je Slovenija na 11. mestu med 45 državami, v odstotku tistih, ki so že pili alkohol pa celo na 10.,« je dodala vodja raziskave v Sloveniji doc. dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ.

Še vedno presegamo mednarodno HBSC povprečje.

Odnos staršev in odraslih do alkohola ima pomemben vpliv na mladostnike

Opravljene so bile številne študije, ki so proučevale ukrepe za spodbujanje nepitja alkohola med mladostniki. Pri tem so raziskovali, kako stališča odraslih do pitja alkohola mladostnika vplivajo na njegovo odločitev za pitje.

Najpozneje in najmanj alkohola so pili mladostniki, katerih starši so:

imeli jasno stališče, da alkohol ni za mladostnike;
postavili jasne meje;
si vzeli čas in se pogovarjali z mladostnikom;
z mladostnikom preživljali in skupaj načrtovali prosti čas;
se zanimali za mladostnika (vedeli, kje je, kaj počne, s kom se druži, kako se počuti, kaj razmišlja);
podpirali mladostnikove pozitivne lastnosti in vedenja;
bili mladostniku vzgled;
mladostniku postavljali zahteve in mu bili hkrati v oporo, predvsem v kritičnih situacijah.

Prej in več alkohola so pili mladostnik, katerih starši so:

imeli stališče, da so mladostniki dovolj stari, da pijejo alkohol;
imeli stališče, da alkohol mladostniku ne škodi;
mladostnikom ponujali alkohol ali jim ga priskrbeli;
z mladostniki pili alkohol in se pogosto opijali;
postavljali preveč prepovedi, brez potrebnih razlag in možnosti za komunikacijo;
za mladostnika pokazali malo zanimanja oziroma se zanj niso zanimali.

Pomemben je pogovor z mladostnikom

Starši in odrasli naj se z mladostniki o problematiki alkohola pogovarjajo skozi vse leto in ne samo ob kritičnih dogodkih, kot so razna praznovanja ali počitnice. »Pogovor naj bo odprt in iskren, vsi sodelujoči naj imajo možnost izraziti svoje mnenje in stališče do alkohola. Pomembno je, da se mladostnika ne obsoja in ne podcenjuje njegovega mnenja. Prav tako naj se mu ne žuga in predava. Mladostniku je treba pokazati zanimanje zanj ter skrb za njegovo zdravje in dobro počutje,« je povedala mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ in poudarila, da naj bodo so starši mladostnikom vedno v oporo, še posebej pa v kritičnih situacijah.

Če pa se mladostniki ne želijo pogovarjati in starši opazijo, da imajo veliko vprašanj, naj se jih spodbudi k pogovoru s kakšno drugo osebo ali napoti na spletni portal za mlade http://www.tosemjaz.net/.

Več podatkov iz HBSC raziskave – Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju najdete v:

zadnji slovenski publikaciji
v zadnjem mednarodnem poročilu: Volume 1: Key findings, Volume 2: Key data

Več o odgovornem odnosu do pitja alkohola lahko preberete na trenutni spletni strani projekta SOPA

Viri pomoči, v primeru težav z alkoholom, so zbrani na:

TUKAJ (naša spletna stran)
TUKAJ (Infomosa)
TUKAJ (portal Tosemjaz)

Zakaj alkohol tudi v času aktualne epidemije ni dobra izbira?

Negativni učinki alkohola na posameznikovo telo in počutje
Ker pitje alkohola v manjših količinah kratkoročno lahko daje občutek večje sproščenosti, dvigne razpoloženje in povzroči nekritičnost oz. občutek, da naši problemi »izginejo«, niti ni tako nenavadno, da posameznik v stiski kdaj poseže po pitju alkohola. Alkohol na naše telo namreč deluje tako, da upočasni delovanje osrednjega živčnega sistema in nam na kratki rok lahko daje občutek pomirjenosti. Ob tem pa se je pomembno zavedati, da gre le za nekatere kratkotrajne učinke, ki izginejo, kakor hitro se alkohol izloči iz telesa.

Na drugi strani pa ima alkohol mnoge negativne učinke, ki se lahko hitro pokažejo. Pogosto zamegli posameznikovo zmožnost presoje in slabi posameznikove psihofizične zmogljivosti, s čimer onemogoči ustrezno odzivanje na dogajanje v okolici. Prav tako lahko hitro vpliva na imunski sistem, saj naj bi bil posameznik še 24 ur po tem, ko je ob neki priložnosti popil preveč alkohola, bolj dovzeten za viruse, bakterije, posledično okužbe (1).

Ob teh so sicer najbolj pogosti negativni učinki še: zastrupitev z alkoholom – slabost in bruhanje, motnje srčnega ritma, vnetje trebušne slinavke, vnetje želodca, motnje razpoloženja, motnje ravnotežja, motnje v presojanju, motnje v koordinaciji, motnje v spominu, motnje spanja, motnje v spolnosti, nekritičnost in nasilnost (2, 3, 4). K temu lahko prištejemo še poškodbe zaradi padcev in nesreč, nezaščitene spolne odnose in spolne zlorabe. (5)

Poleg negativnih kratkoročnih posledic ima pitje alkohola tudi mnoge dolgoročne negativne posledice. Predstavlja lahko tveganje za razvoj bolezni na področju duševnega zdravja (npr. občutek tesnobnosti, brezupa, odtujenosti ali brezizhodnosti, pojav demence in alkoholnih psihotičnih motenj ter nasilja) (6), prav tako pa pitje alkohola predstavlja vzročno komponento za več kot 200 prepoznanih bolezenskih stanj (npr. rakava obolenja, mišično-skeletna obolenja, srčno žilne bolezni, bolezni želodca in prebavil …) in poškodb. Med njimi tudi zasvojenost z alkoholom. (7)

Negativni učinki alkohola na odpornost
Okužba s koronavirusom (COVID-19) se kaže s slabim počutjem, utrujenostjo, nahodom, z vročino, kašljem in pri težjih oblikah z občutkom pomanjkanja zraka (8). Tako kot pri drugih bolezenskih stanjih, ko je zmanjšana splošna odpornost, sta tudi v takšnem zdravstvenem stanju človekovo telo in zdravje na preizkušnji. Kakšno vlogo pa igra alkohol pri zmožnosti telesa za boj proti okužbi?
Strokovnjaki ameriškega inštituta, ki proučuje zlorabe alkohola in alkoholizem National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism so v letu 2015 izdali posebno številko revije Alcohol Research: Current Reviews, ki so jo posvetili povezavi med rabo alkohola in vplivom na imunski sistem, kot je na primer višja dovzetnost za pljučnico.

Ugotovili so, da alkohol moti imunske poti, ki lahko med drugim vplivajo tudi na slabšo sposobnost telesa za obrambo pred različnimi okužbami. (9) Alkohol torej vpliva na posameznikovo odpornost, kar pomembno oslabi telesno obrambo, ki pivce alkohola izpostavlja številnim zdravstvenim težavam, vključno z okužbami in sistemskimi vnetji. (10)

Če je koronavirusu (COVID-19) pridružena še kakšna druga bolezen, kot npr. nekatere vrste raka, je pitje alkohola še toliko bolj nepriporočljivo, saj v tem primeru alkohol posega tudi v sposobnosti imunske obrambe telesa pred omenjeno boleznijo. Ugotavljajo, da je za uspeh običajne kemoterapije ključnega pomena popolnoma delujoč imunski sistem. Klinično upravljanje vseh teh stanj je lahko zahtevnejše pri posameznikih, ki zlorabljajo alkohol, zaradi sočasne imunske oslabitve. (11)

https://twitter.com/SOPA_projekt/status/1250754994111942656?s=20

Negativni vpliv pitja alkohola na odnose z bližnjimi
Čas koronavirusa za marsikaterega posameznika predstavlja tudi čas dodatnih izzivov na področju odnosa z bližnjimi. Je namreč čas, ki od nas zahteva ostajanje doma in posledično preživljanje dodatnega časa z družino. Četudi se tega veselimo, lahko intenzivnost in povečan čas preživljanja skupaj predstavljata tudi dodaten stres. Tudi v tem primeru poseganje po pitju alkohola ni dobra izbira, saj lahko pitje alkoholnih pijač vpliva na spremembe vedenja posameznika, kar posledično vpliva na vse člane družine. Lahko se namreč poslabša komunikacija med družinskimi člani in poveča število konfliktov v družini, poraste lahko družinsko nasilje.

Novejše raziskave kažejo, da varne uporabe alkohola ni. Manj kot posameznik spije, manjše je tveganje, da bi alkohol povzročil trajno škodo. Zato glede pitja alkohola priporočamo: »Čim manj ali nič«.

Kakšna je torej alternativa?
Kam se lahko obrnemo in kako si lahko pomagamo, če smo v duševni stiski, kar v trenutni situaciji epidemije ni nepričakovan odziv posameznika na situacijo. Nacionalni inštitut za javno zdravje je na svoji spletni strani TUKAJ, pripravil kar nekaj informacij na temo ohranjanja duševnega zdravja v času epidemije.

Če izpostavimo le nekatere metode, kako obvladati stres in zmanjšati občutke strahu, panike in zaskrbljenosti oz. kako skušati ostati mirni ali pa se pomiriti: opremimo se z relevantnimi informacijami o trenutni situaciji, o svojih stiskah se pogovarjajmo z ljudmi, ki so nam blizu, ohranjajmo socialne stike, kolikor gre, skrbimo za zdrav življenjski slog in z njim poskrbimo za svoje zdravje, bodimo strpni do sebe in soljudi. Več o tem najdete na povezavi TUKAJ. Kot zelo učinkovite pri sproščanju so se za marsikoga izkazale tudi dihalne vaje. Nekaj le-teh najdete TUKAJ.

Če je stiska prehuda in si ne znamo pomagati sami, so nam na voljo tudi različne oblike psihološke podpore. Tako so za nas tukaj strokovnjaki zdravstvenovzgojnih centrov in centrov za krepitev zdravja ter drugih zdravstvenih služb v okviru zdravstvenih domov za brezplačne razbremenilne telefonske pogovore ob soočanju s stresom, strahovi ali skrbmi, povezanimi s koronavirusom. Namen teh pogovorov je nudenje osnovne psihološke podpore v času epidemije. Svetovalci na telefonu so psihologi ali drugi ustrezno usposobljeni zdravstveni (so)delavci, z delovnimi izkušnjami na področju duševnega zdravja. Seznam telefonskih kontaktov za nudenje psihološke podpore najdete na povezavi TUKAJ.

V času izrednih razmer in okoliščin, kakor jih doživljamo in živimo sedaj v času epidemije, je bistvenega pomena tudi ravnanje po načelih solidarnosti in človečnosti. Po tem ko poskrbimo za svoje zdravje in svoje dobro počutje, nekaj pozornosti namenimo tudi svojim bližnjim. Vprašajmo jih, kako so. Bodimo tu za njih in jih podprimo. Skrb za drugega, je tudi skrb zase. Več o tem najdete na povezavi TUKAJ.

Vsekakor pa v nastali situaciji zelo pomembno, da poskrbimo tudi za naše najmlajše. Tudi pri njih se porajajo vprašanja in negotovost. V tej situaciji je več kot dobrodošlo, da se z otroki pogovarjamo in jim odgovorimo na njihova vprašanja (seveda z informacijami, ki jih prilagodimo otrokovemu razumevanju). Bodimo pozorni na njihovo razpoloženje in vedenje oz. bolje na spremembe le-tega. Otrokovo doživljanje situacije je močno povezano s tem, kako situacijo doživlja njemu pomembni odrasli in tako bomo z ohranjanjem lastnega miru, dajanjem občutka varnosti in kontrole, ohranjali tudi mirnost in občutek varnosti pri otroku. Več o tem najdete na povezavi TUKAJ.

Za zaključek pa še kratka misel avtoric prispevka. Morda res ne moremo nadzorovati situacije zunaj sebe, imamo pa vpliv na naš odnos do dojemanja zunanjega dogajanja. Naša moč in pot do notranjega miru je tudi v tem, da se zavedamo, da tudi sami bistveno prispevamo k svojemu dobremu počutju in zdravju.

Na naši spletni strani so na voljo viri pomoči po vsej Sloveniji TUKAJ, prav tako je je trenutno dostopna brezplačna telefonska številka za psihološko podporo ob epidemiji: 080 51 00. Vse dni v tednu 24 ur na dan bodo strokovno pomoč nudili izkušeni psihologi, psihoterapevti in drugi strokovnjaki s področja duševnega zdravja. S telefonom želimo zagotoviti dostopno podporo ljudem, ki se v času epidemije in z njo povezanih kriznih ukrepov soočajo z različnimi stiskami. Telefon je nastal v sodelovanju Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Društva psihologov Slovenije, Rdečega križa Slovenije, Slovenske krovne zveze za psihoterapijo, Zaupnega telefona Samarijan, Združenja zakonskih in družinskih terapevtov in Zveze prijateljev mladine Slovenija – TOM telefon. Več o tem TUKAJ.

Več o alkoholu, alkoholni problematiki, o vzorcih pitja alkohola in posledicah, ki jih tvegano in škodljivo pitje prinaša, si lahko preberete na spodnjih podstraneh:

https://www.sopa.si/kakovost-zivljenja/viri-pomoci/

Viri:

(1) https://www.niaaa.nih.gov/alcohols-effects-health/alcohols-effects-body).
(2) Alkohol: Osnovna dejstva o alkoholu. (2014). Pridobljeno s https://www.nijz.si/sl/osnovna-dejstva-o-alkoholu
(3) Sporočilo v steklenici: Vpliv alkohola na človeka. (2020). Pridobljeno s https://www.nalijem.si/o-alkoholu/vpliv-alkohola-na-cloveka
(4) Z znanjem do boljšega zdravja: Kako ohranjati dobro počutje in duševno zdravje?. (2020). Pridobljeno s https://www.nijz.si/sl/kako-ohranjati-dobro-pocutje-in-dusevno-zdravje.
(5) Radoš Krnel, S., Lovrečič, B., Lovrečič M., Hovnik-Keršmanc, M. in Božank, B. (ur.). 2017. Odgovorna strežba alkohola: Priročnik za izobraževanje strežnega osebja. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravja
(6) Alkohol in duševno zdravje. (2020). Pridobljeno s http://obcine.nijz.si/Dokumenti/pdf/2017/Alkohol%20in%20du%C5%A1evno%20zdravje.pdf
(7) Roškar, M., Serec, M., Petrič, V. K., Blažko, N., Hovnik Keršmanc, M. in Sedláková, D. (ur). 2019. Alkoholna politika v Sloveniji: Priložnosti zmanjševanja škode in stroškov ter neenakosti med prebivalci. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljeno s https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/190506_-_policy_brief.pdf.
(8) Z znanjem do boljšega zdravlja: SARS-CoV-2. (2020). Pridobljeno s https://www.nijz.si/sl/koronavirus-za-splosno-javnost
(9) Sarkar, D., Ph.D., Jung, K. Ph.D.in Wang, J., Ph.D. (2015). Alcohol and the Immune System. Alcohol Research: Current Reviews, 37(2), 153-155. Pridobljeno s https://www.arcr.niaaa.nih.gov/arcr372/article00.pdf.
(10) Szabo, G., Ph.D., M.D. in Saha, B., Ph.D. (2015). Alcohol’s Effect on Host Defense. Alcohol Research: Current Reviews, 37(2), 159-170. Pridobljeno s https://www.arcr.niaaa.nih.gov/arcr372/article01.pdf.
(11) Meadows, G. G., Ph.D. in Zhang, H., Ph.D. (2015). Effects of Alcohol on Tumor Growth, Metastasis, Immune Response, and Host Survival. Alcohol Research: Current Reviews, 37(2), 311-330. Pridobljeno s https://www.arcr.niaaa.nih.gov/arcr372/article14.pdf.

Zaradi izolacije, ki jo doživljajo pari v rodni dobi, so tudi napovedi, da bo prišlo leta 2021 do porasta rojstev. Zato prebivalce Kanade spodbujajo k zavedanju, da pitje alkohola škodi zdravju ploda in mu lahko pusti trajne posledice, znane kot spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD).

Poleg pitja alkohola na tveganje za pojav FASD vplivajo še številni dejavniki, na primer splošno zdravje matere, prehrana, uporaba drugih psihoaktivnih snovi, raven stresa, prenatalna oskrba, pa tudi genetika. V nosečnosti ni znanega varnega časa ali količine in načina pitja alkohola, zato se strokovnjaki strinjajo, da je najvarneje ne piti alkohola v nosečnosti in spodbujajo ženske in njihove partnerje k prenehanju pitja alkohola že v času pred zanositvijo.

Celoten prispevek (v angleščini) je dostopen TUKAJ

Slovenska zloženka o alkoholu in nosečnosti, Za najboljši začetek, je dostopna TUKAJ

Vabimo vas tudi k branju članka:

Mednarodni strokovni simpozij na temo Spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD)

in članka

Že ko načrtujeta otroka, recita alkoholu ne oba, bodoči oče in bodoča mama

Pitje alkoholnih pijač poveča na primer tveganje za nastanek sindroma akutne dihalne stiske (ARDS angl. Acute Respiratory Distress Syndrome), ki je eden najtežjih zapletov COVID-19, sepso, alkoholno bolezen jeter in nekaterih oblik raka. Alkohol vpliva tudi na naše mišljenje, presojo, odločanje in vedenje, kar povečuje verjetnost konfliktov, nasilja, nezgod in poškodb. Alkohol, tudi v majhnih količinah, ogroža še nerojenega otroka kadar koli med nosečnostjo.

Epidemija koronavirusa je izredna situacija, v kateri mnogi doživljajo negotovost, strah in skrbi. Vse to lahko poveča željo, da bi težave omilili s pitjem alkoholnih pijač. V naši kulturi je namreč pogosto prepričanje, da alkohol reši težave, odžene skrbi in izboljša razpoloženje. To je sicer res, saj ima alkohol pomirjevalni učinek, ki pa deluje le kratkoročno.

Opijanje in dolgotrajno pitje alkohola posamezniku, bližnjim in družbi prineseta mnogo več škode kot dobrega.

V teh časih pa je še več razlogov, zakaj pitje alkoholnih pijač ni dobra izbira. Že dolgo časa namreč vemo, da obstaja povezava med pitjem alkohola in njegovimi škodljivimi učinki na imunski sistem. Manj znano pa je dejstvo, da na naš imunski odziv vplivajo že manjše in ne le večje količine alkohola ter povečajo tveganje za okužbe in bolezni. Strokovnjaki ameriškega inštituta National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism, ki proučujejo področje škodljivega pitja alkohola in zasvojenosti z alkoholom, so v letu 2015 izdali posebno številko znanstvene revije Alcohol Research: Current Reviews, ki so jo posvetili ravno povezavi med pitjem alkoholnih pijač in vplivom alkohola na imunski sistem, kot je na primer večja dovzetnost za nastanek pljučnice.

Ključna ugotovitev je, da alkohol vpliva na vse vidike imunskega odziva organizma, kar zmanjša našo odpornost na širok spekter patogenov, vključno z virusi in bakterijami.

Pri virusnih okužbah alkohol lahko poveča dovzetnost za okužbo ali prispeva k težjemu poteku bolezni.

V času epidemije, zato tako kot tudi sicer, priporočamo, da bi odrasli ljudje pili alkohol v čim manjših količinah ali pa ga sploh ne bi pili. Občutke negotovosti in strahu si lahko lajšamo na bolj zdrave načine – več informacij o tem lahko najdete v prispevkih Kako obvladovati stres, zmanjšati občutke strahu, panike in zaskrbljenosti zaradi koronovirusa ali Tveganja pitja alkohola v času koronavirusa in kako se s stresom spoprijeti na zdrav način.

Za zmanjševanje pitja alkoholnih pijač je na voljo več dokazano učinkovitih ukrepov. Eden izmed najpomembnejših ukrepov je zmanjševanje dostopnosti alkoholnih pijač. Raziskave kažejo, da je dostopnost alkoholnih pijač neposredno povezana z obsegom porabe: večja kot je dostopnost alkoholnih pijač, večja je potrošnja alkoholnih pijač, več je z alkoholom povezane škode.

Že majhne omejitve dostopnosti lahko prispevajo k izboljšanju zdravja, zmanjševanju nasilja in škode za druge.

Zato se strinjamo s pobudo koalicije slovenskih nevladnih organizacij s področja javnega zdravja, ki jo je v času epidemije koronavirusa predlagala Vladi Republike Slovenije. Le-ta se nanaša na prepoved spletne prodaje in dostave alkoholnih pijač na dom, kar bi zmanjšalo dostopnost do alkoholnih pijač in s tem povezano škodo. V prihodnje velja razmisliti tudi o omejitvah prodaje alkoholnih pijač na bencinskih črpalkah.

Poleg ukrepov omejevanja dostopnosti alkohola pa je zelo pomembno krepiti preventivne dejavnosti, zgodaj prepoznavati tiste, ki pijejo na način, s katerim tvegajo škodo, ali pa na način, da je škoda zaradi alkohola že prisotna, ter uspešno zdraviti tiste, pri katerih je prisotna zasvojenost z alkoholom. Ker je veliko tovrstnih aktivnosti v času epidemije okrnjenih oz. se izvajajo na drugačne načine, bo treba veliko pozornosti nameniti boljšemu dostopu do teh virov in njihovi krepitvi.

Da pa bi krepili vire pomoči tudi v času epidemije, prebivalcem nudimo različne oblike psihološke podpore.

V ta namen so strokovnjaki zdravstvenovzgojnih centrov in centrov za krepitev zdravja ter drugih zdravstvenih služb v okviru zdravstvenih domov na voljo za brezplačne razbremenilne pogovore ob soočanju s stresom, strahovi ali skrbmi, povezanimi z novim koronavirusom. Seznam telefonskih številk in ure dosegljivosti svetovalcev so navedeni na spletni strani NIJZ. V popoldanskih in večernih urah pa je na voljo tudi Telefon za psihološko podporo ob epidemiji COVID-19, ki deluje med 16.00 in 24.00 uro med tednom ter 14.00 in 24.00 uro med vikendi. Svetovalci so dosegljivi na telefonski številki 041 443 443.

Če potrebujete pomoč ali nasvet v zvezi s pitjem alkohola, pa so kontakti virov pomoči zbrani TUKAJ.

Pomembno: Različni miti, kot so, da pitje alkohol uničuje novi koronavirus, da pitje alkoholnih pijač z visokim odstotkom alkohola ubije virus v vdihanem zraku, da pitje alkohola (pivo, vino, žgane pijače, zeliščni alkohol) spodbuja  imunost in odpornost proti virusu, ne držijo. Pitje alkohola, ne glede na vrsto alkoholne pijače, nas ne bo zaščitilo pred boleznijo COVID-19, niti ne bo preprečilo okužbe z novim koronavirusom. Naš imunski sistem lahko krepimo z zdravim načinom prehranjevanja in redno telesno aktivnostjo.

Pripravili: Strokovnjaki NIJZ za področje problematike alkohola.

Literatura:

ALKOHOL v Sloveniji : trendi v načinu pitja, zdravstvene posledice škodljivega pitja, mnenja akterjev in predlogi ukrepov za učinkovitejšo alkoholno politiko / urednice Maja Zorko … [et al.]. – 2. natis. – Ljubljana : Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2014

Sarkar, D., Jung, M.K., Wang, H.J. Alcohol and the Immune System. Alcohol Res. 2015; 37(2): 153–155.

Szabo, G., Ph.D., M.D. in Saha, B., Ph.D. Alcohol’s Effect on Host Defense. Alcohol Res. 2015; 37(2): 159–170.

World Health Organization. Alcohol and COVID-19: what you need to know. 2020. Pridobljeno 16. 4. 2020 s strani: http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0010/437608/Alcohol-and-COVID-19-what-you-need-to-know.pdf